Če me vsaj malo poznaš verjetno že veš, da sicer klasične recepte rada malce popestrim in jih pripravim nekoliko drugače. Veš tudi, da pri meni lahko najdeš večinoma brezglutenske recepte in da so ti zdravi, hranljivi in polnovredni. Da načeloma ne uporabljam bližnjic – na primer že pripravljenih omak ali pa mešanic mok, da so, vsaj upam, moji recepti okusni in da si z idejami vsaj občasno popestriš tudi svoj jedilnik.
Veš pa tudi, da so slane pite nekaj, kar mi je zelo pri srcu. Zato te na tej strani čaka kar nekaj različnih receptov. Med njimi ni klasičnih kišev – ne uporabljam klasičnega recepta za testo, niti nadev ni povsem običajni. In današnji vsekakor ni. A verjemi, kombinacija tokratnih sestavin se presenetljivo dobro obnese in ustvari odlično in zdravo pito, polno vitaminov, ki jih telo v času prehladov se še kako potrebuje.
Testo res da ni klasično, a je enako okusno. Krhko in masleno, ravno takšno, kot mora biti. V njem ni bele moke, namesto nje je testo v večini pripravljeno iz riževe moke, za malce več okusa pa je v testu še žlička zelišča, ki ga kasneje najdeš tudi v nadevu.
Ker te je k branju verjetno nagovoril že naslov, skrivnosti ni. V piti se nahaja kislo zelje. Zdravo, naravno fermentirano živilo, ki nikakor ne sodi samo v lonec v katerem se kuha jota. Kislo zelje je odlično tudi v številnih drugih kombinacijah. V lazanji, solati ali na kruhu, v slanih palačinkah ali riževih zvitkih ter… v piti. Družbo ji dela še koromač, še ena z vitamini in minerali polna zelenjava, ki je v nasprotju s kislim zeljem nežnega, rahlo sladkega okusa.
Vse skupaj sem prelila z jajčno mešanico, v kateri bi brez problema lahko stopila tudi povsem običajna kisla smetana, a ker je nisem imela, sem jo zamenjala za gost ekološki kozji jogurt (kupljen v Hoferju). Zanj sem se odločila tudi zato, ker sem čez pito naribala mlad kozji sir. Kupila sem tistega v rezinah (tudi v Hoferju), a tudi ta se lahko nariba. Preprosto zložiš nekaj rezin eno na drugo, po sredini prerežeš in en del postaviš na drugega, tako da dobiš debel kos sira, ki ga zlahka naribaš. Izbira sira (in smetane/jogurta) je seveda tvoja – če boš izbrala tiste sestavine, ki jih imaš že tako ali tako rada, zgrešiti ne moreš.
Pri začimbah nisem pretiravala. Kislo zelje je že dovolj slano, zato je bil v ospredju poper. Dodala sem še kanček sveže naribanega muškatnega oreščka ter lepo merico svežega timijana.
Pa ti? Imaš rad/a kislo zelje? Že zaradi svojih zdravilnih lastnosti je zagotovo živilo, ki bi ga bilo pametno uživati večkrat. Ne samo v joti ali sarmi.
Spomnim se, ko smo v osnovni šoli za malico večkrat dobili kos kruha s pašteto in kislim zeljem. Ta je bil sicer dodatek, ki si ga lahko izbral ali pustil. sama sem z zeljčkom vedno rada prekrila del takšne malice. Osvežujoče, rahlo hrustljavo in zelo zelo okusno. Doma tega nismo nikoli prakticirali, zato mi je bila kombinacija takrat dokaj nenavadna, a vsekakor dobrodošla popestritev. Včasih so kuharice namesto zelja k pašteti pripravile tudi kisle kumarice, a se teh tudi približno nisem razveselila tako kot zelja. Ko sem se lani spomnila na to kombinacijo sem nekaj podobnega pripravila tudi sama, a brez belega kruha in brez paštete. Naredila sem topli sendvič s kislim kruhom, premazanim s hummusom ter obloženim z avokadom in kislim zeljem. Noro dobro. Točen recept te čaka nekje n atej strani, tako kot tudi mnogi drugi, ki vsebujejo to superživilo.
Danes pa se posvetimo kar kišu oziroma slastni sezonski slani piti.
Sestavine:
za testo…
- 80 g polnovredne riževe moke*
- 45 g bele riževe moke
- 40 g tapiokine moke
- 10 g ekološkega koruznega škroba
- ščep soli
- žlička drobno sesekljaneega svežega ali suhega timijana
- 85 g hladnega ekološkega masla
- 1 jajce
- 5 ml jabolčnega kisa
za nadev…
- 120 g kislega zelja
- 100 g koromača
- 1 manjša čebula (bela ali šalotka)
- 120 g (kozjega) jogurta**
- 40 ml ovsenega napitka***
- 3 jajca
- ščep soli
- sveže mlet črni poper
- kanček sveže nastrganega muškatnega oreščka
- 75 g kozjega sira****
- žlica svežega timijana
*če te zanima kje kupujem sveže mleto, okusno moko, mi piši, pa te usmerim na pravo mesto 😉
**uporabiš lahko katerikoli malce gostejši jogurt ali pa kislo smetano
*** uporabiš lahko klasično mleko ali pa se odločiš za rastlinski napite, a pazi, da ta ne bo sladkan
****uporabila sem kozji sir v rezinah (zložim jih eno na drugo in naribam), ki ga kupim v Hoferju
Postopek:
Zmešaj suhe sestavine, nato vanje dodaj na majhne kockic narezano mrzlo maslo. S konicami prstov ga skupaj z moko razdrobi, da dobiš grobemu pesku podobno strukturo. Dodaj razžvrkljano jajce in kis, prešaj z žlico, nato z rokami na hitro zagneti. Iz testa naredi plošček (da ga pozneje lažje razvaljaš) in zavij v prozorno kuhinjsko folijo. Postavi v hladilnik za vsaj 20 minut.
Zelje speri in dobro odcedi. Koromač in čebulo nareži na tanjše rezine. Pečico segrej na 180 stopinj. Pekač s snemljivim dnom rahlo po potrebi (odvisno od kvaltitete pekača) premaži z maščobo.
Na pomokanem peki papirju razvaljaj testo. Dlan postavi pod papir in ga prevrni v pekač. Odstrani papir. Če se testo strga, nič hudega. S prsti ga preprosto zlepi skupaj. S testom tako dobro obloži dno in rob pekača. Z vilico nekajkrat prešpikaj, čez testo postavi peki papir (pred tem ga zmečkaj in razgrni, da bo lepše padel v pekač), in čez papir posuj suh fižol ali drugo utež. Testo peci 5 minut, nato odstrani papir s fižolom in slepo peci še 5 minut.
Medtem v skledici z ročno metlico zmešaj jajca z jogurtom in mlekom. Mešanico začini s soljo, sveže mletim črnim poprom ter muškatnim oreškom.
Pekač (najbolje da kar skupaj z rešetko) vzemi iz pečice. Nanj razporedi zelje, nato koromač in čebulo. Prelij z jajčno mešanico, potresi s sirom in timijanom. Vrni v pečico in peci še približno slabe pol ure, oziroma dokler pita ni zlato zapečena.
Pito ohladi na rešetki. Iz pekača jo enostavno vzameš tako, da pod pekač postaviš kozarec. Rob pekača tako sam zleze iz pite.
Še nasvet: izboljšaj svoj kos! Na pito lahko dodaš rezino dimljenega lososa ali kraškega pršuta.
Če želiš da se pita res lepo razreže (ne le ta, pač pa katerakoli druga), jo najprej ohladi na rešetki, nato pa za nekaj ur postavi še v hladilnik. Pite so namreč okusne tudi hladne, meni še bolj, a mi žal nikoli ne uspe počakati trenutka, da bodo zares pripravljene na razrez. Ob piti lahko ponudiš še žlico kisle smetane (ali gostega jogurta), postrežeš pa si jo lahko tako za kosilo kot tudi za večerjo. Ali pa kak košček odneseš kar s seboj v službo. Pita bo v času malice prišla še kako zelo prav.
Še en manjši nasvet, ki bi mu sledila tudi sama, če bi pito pripravljala še enkrat. Ker je jajčni preliv zaradi jogurta precej gost, ta ni uspel pronicati vse do testa. zato lahko zelenjavo zmešaš z njim že preden vse skupaj preliješ v pekač. Tako bo jajčna krema bolj enakomerno razporejena in bo vse skupaj lepše povezala.
Aha, pa še to… Kislo zelje lahko prej že nekoliko razrežeš, kar bo olajšalo rezanje pite. Sama ga nisem, zato sem si pri rezanju kiša pomagala z ostrim nožem, malce pa tudi s kuhinjskimi škarjami, s katerimi sem dolge rezance zelja enostavno prerezala 🙂 Katerokoli pito s krhkim testom se sicer najlepše razreže tako, da z nazobčenim nožem zarežeš v rob, ko ta naredi lep rez, pa lahko nadaljuješ z nožem z ravnim rezilom.
