Že nekaj let imam pekač za vaflje. Ne uporabljam ga prav dosti in niti ne vem zakaj je tako. MOrda mi je enostavneje iz omarice vzeti ponvico in pripraviti palačinke. Zmes zanje je pravzaprav enaka kot za palačinke. Vsaj ta, ki sem jo pripravila je. Če torej nimaš pekača za vaflje, si lahko spečeš kar palačinke ter jih uporabiš tako kot tokrat jaz – namesto kruha za odličen popoldnaski prigrizek. Sendviče s skutnim namazom, z rahlo pikantno rukolo, popečenimi rezinami mladih cukini bučk ter prijetno slanimi in sočnimi, v oljčnem olju vloženimi suhimi paradižniki.
Čeprav te spodaj čaka recept, ti moram priznati, da nisem bila pri tehtanju povsem natančna. Že tako ali tako tehtam sestavine zgolj zato, da jih lahko zapišem tukaj, na moji strani. Da lahko tisti, ki jih z idejo navdušim, nekaj podobnega pripravijo tudi sami. Vedno namreč pravim, da je reba slediti sebi – posamezne sestavine sproti poizkušati in prilagajati svojemu okusu. Malo manj lahko je to pri sladicah, sploh pecivih in tortah, kjer se s količino ne moreš ravno igrati, razen seveda če imaš ogromno slaščičarskih izkušenj. Pri kuhanju je drugače. Kuhanje je eksperimentiranje, je poskušanje, prilagajanje, dodajanje več tistega kar ti je všeč in manj tistega kar ti ni. naj ti bodo torej vsi recepti (ne le moji) zgolj v inspiracijo, na koncu pa jed pripravi tako, da bo všeč tebi. pa tudi če drugim ni. Ti si pomemben/pomembna in upam, da se s hrano razvajaš tudi, če kuhaš le zase. Tudi jaz se.
Tako sem si danes za popoldansko malico namesto običajnega sendviča pripravila malce drugačnega Morda zato, ker je nedelja, ker vreme ni kaj prida in ker se mi nikamor ne mudi. In se mi kaj drugega kot kuhati niti ne ljubi. Kuhanje imam rada in mi skoraj nikoli ni odveč. Odveč mi je le pomivanje posode 😉
Palačinke pečem skoraj vsak dan. Sladke, še večkrat slane. Takšne, ki se na koncu zaradi obilice sestavin spremenijo že v polpetke. In jih grizljam – za malico, večerjo, včasih celo za zajtrk. Skupaj s koščkom svojega najljubšega kruha in kakšno fino pomakico. Danes sem končno na plano privlekla moj satri vafelj aparat. Je čisto preprost in mislim, da zanj nisem dala več kot 15 evrov 🙂 To ni pekač za debele napihnjene ameriške vaflje, pač pa za njihovo nekoliko tanjšo različico. Meni so takšni še ljubši, saj mi je všeč hrustljavost, ki jo pri debelih vafljih težko dosžeš. Zmes sem naredila po občutku, okvirne količine pa ti vseeno prilagam. Osnova je naribano korenje. Dodala sem dve jajci, moko, malce začimb. Pripravila sem 4 vaflje, ravno prav za 2 ‘sendviča’. Ker salam skorajda nikoli ne jem, bi jih v mojem hladilniku stežka zasledili. Zato je tokratni prigrizek za vse, ki mesa med rezinami kruha ne pogrešajo. Za beljakovine je poskrbel skutni namaz, ki sem ga pripravila iz albuminkse skute (ricotte), feta sira in jogurta. Če povem po pravici iz ostanka vsega trojega. Vsakega po malo mi je ostalo od priprave piščanca in bučkinega kruha ter od sladkih bananinih palačink. Nekatere recepte sem že objavila, drugi pridejo na vrsto v naslednjih dneh. Skutnemu namazu sem dodala malce zelišč in začimb ter kanček mlade čebulice. Z zmesjo sem torej premazala dva vaflja, ju oblažila z na žaru pečenimi bučkami (imam super ponev za žar, ki sem jo pred nekaj meseci kupila na zmižanju zadnjih izdelkov v Sparu in je zares enkratna!), dodala sem še nekaj rukole ter moje najljubše sušene paradižnike. Res so daleč najboljši! Preostala dva vaflja sta pokrila nadev in zaključila prigrizek, ki je takoj romal kam drugam kot v lačna usta 😉
Sestavine:
za vaflje…
- 125 g naribanega korenja
- 2 jajci
- 45 g svetle ajdove moke
- zajetn ščep soli
- sveže mlet črni poper
- malce mlete kumine
- 1/2 čž vinskega kamna*
- ščepec sode bikarbone*
- nekaj kapljic olja
za namaz…
- 50 g ricotte oz. albuminske skute (v mojem primeru kozje, ni pa nujno)
- 50 g jogurta (v mojem primeru gostega kozjega jogurta, ni pa nujno)
- 20 g feta sira
- žlica sveže iztisnjenega limoninega soka
- 1/2 čž dromno sesekljane sveže mete
- 1/2 čž drobno narezane mlade čebulice (le zelen del)
- ščepec soli
- sveže mlet črni poper
ostalo…
- pest rukole
- nekaj na soncu sušenih in v oljčnem olju vloženih suhih paradižnikov
- nekaj trakov mlade čvrste bučke
*kombinacijo vinskega kamna in sode bikarbone uporabljam namesto pecilnega praška. Za enak učinek lahko uporabiš tudi žličko le-tega.
Postopek:
za namaz…
Zmešaj skuto z jogurtom, dodaj nadrobljeno feto, drobno seskeljano meto in zelenim delom mlade čebulice. Prilij malce limoninega soka ter začini s soljo in sveže mletim črnim poprom.
bučke…
Ponev za žar dobro segrej. Z lupilnikom zelenjave ali na mandolino nareži tanko dolge trakove. Postavi jih na segreto ponev in ker so tanki, je dovolj, da jih popečeš le na eni strani. Pečene preloži na krožnik.
za vaflje…
Korenje drobno naribaj. Če so rezanci predolgi jih lahko skrajšaš z nožem ali kar s kuhinjskimi škarjami. Primešaj vse ostale sestavine. V dobro segret pekač za vafelj razporedi četrtino zmesi in tako iz celotne mase pripravi 4 vaflje. Če aparata nimaš na vroče olje na ponvi speci palačinke. Z žlico zmes pritisni ob podlago da se dobro zapeče, nato jih obrni in speci še na drugi strani.
Dva vaflja premaži s skutnim nadevom, dodaj rahlo odcejene v olju vložene suhe paradižnike (po potrebi jih prej prereži na pol), nekaj bučk ter rukolo. Pokrij s preostalima dvema vafljema.
Pekač za vaflje je svoje delo dobro opravil. To, da zna pripraviti odlične sladke in slane ‘kariraste palačinke’ že vem in obljubim (predvsem sama sebi), da ga bom večkrat uporabila.
Nekaj, na kar pa v zadnjem času nikakor ne pozabim je moja dnevna doza vitaminov. Res da pojem ogromno sadja in zelenjave in je moja prehrane večinoma pestra in hranljiva, pa imam to smolo, da zaradi slabega črevesja absorpcija nutrientov ni optimalna. Zato si pomagam s sprejčki. Zakaj? Ker se absorbirajo veliko veliko bolje kot kakršna koli dopolnila, zaužita v obliki tablet ali kapsul. Vitamini prehajajo v krvi obtok prek sluznice in ne prek črevesja, zato se med potjo do celic prav nič ne izgubi. Vitamini v obliki pršil so že nekaj časa na tržišču, a tako kot za ostala dopolnila velja, da niso vsa enako kvalitetna. Pri izbiri kakršnihkoli dodatkov sem vedno dokaj previdna in kar nekaj časa izbiram, preden se odločim za nakup. Moja izbira vitaminov so zagotovo pršila Better you (najdeš jih na spletni strani sitis.si ter seveda v nekaterih bolje založenih prodajalnah). Ne le, da so povsem brez umetnih dodatkov, tudi precej močna so (torej sje učinek veliko hitrejši in boljši) in kar je (vsaj zame) še pomembno – so odličnega okusa! Danes mi je ob malici družbo delal B-vitaminček. Imam še cink, C in D-vitamin. Mi pa že vseh zmanjkuje in pri naslednjem naročilu zagotovo izberem še kaj. Saj veš, zdravje je vedno bilo in bo, na prvem mestu!
