Kam z vsemi temi bučkami?
Nikoli se ni bi mislila, da bom rekla kaj takega, saj na domač pridelek težko čakam celo leto. Bučke nam jem vsak dan, vse leto. Vem, tudi takrat, ko niso v sezoni in kupujem Italijanske, kar sicer ni ravno najboljša varijanta. Kljub temu, da izberem ekološke, vseeno to niso iste bučke kot tiste, ki zrastejo na soncu v letnem času, ki jim ustreza. In nikakor se ne morejo primerjati s tistimi z domačega vrtička.
Za naš ‘družinski vrt’ skrbi moja mami in neskončno sem ji hvaležna da je tako. Vsako leto posadi ogrono različne zelenjave, čerav jo sama polovice sploh ne mara. Toliko bolj pa jo imam rada jaz. In vem, da veliko stvari sadi ravno zame. Bučke so ene izmed takšnih. Vsako poletje tako namesto kupljenih bučk lahko uživam v domačem pridelku. A še nikoli niso tako noro rasle kot letos! Skoraj ni dneva da ne bi delala bučkinih polpet, ki jih skupaj s koščkom najljubšega kruha grizljam kot vmesni prigrizek. Vsak večer si pripravim rižoto (največkrat z mešanico kvinoje in prosene kaše ali kvinoje in ajde), kamor seveda obvezno stlačim tudi bučke. Testenine z bučkami in gobicami so enkratne, pa tudi kremne juhice niso slabe. Še več, vem da so božanske – nežne, kremaste, kot pravi balzam. Kljub ogromnemu številu bučk mi do juhic zadnje čase res ni. Se moram prav prisiliti in kakšno skuhati. Zaradi mojega občutljivega želodčka in seveda, da porabim vse te bučke! Ohlajena kremna juha se tudi zelo lepo zamrzne, tako da če ne bo drugače, bo šla pa vsaj za nekaj mesecev ‘na hladno’ 😉
Odlični so tudi bučkini rezanci oziroma špageti. že nekaj let iamm majhen kuhinjski pripomoček – spiralnik, s pomočjo katerega bučko v hipu spremeniš v špagetam podobno zelenjavo. Surove mi niso všeč, zato jih na hitro popečem na ponvici, dodam še malce česna in zelišč. takšni ‘šapgeti’ so lepa osnova drugi popečeni zelenjavi, sploh s kakšnim koščkom sira, avokada ali mesa. Nekateri bučke panirajo ali pa jih napolnjejo, na primer z mletim mesom in sirom. Meni nič od tega ni preveč všeč, a kdo ve, morda se letos lotim tudi tega.
Ker sem naveličana peke polpetov prav vsak dan, sem danes raje naredila bučkin kruh. Tako sočen je in okusen in čeprav slan, se mi zdi, da bolj spominja na kolač kot pa na kruh. Naredila sem ga zato, da biv njem uživala naslednjih nekaj dni. Pa ti nekaj zaupam? Pojedla sem celega. Naenkrat! In to po precej obilnem nedelsjkem kosilu. Če se držiš navodil, bo prav lepo uspel, nikar pa ne ponovi moje napake…
Žal sem razrezala še toplega in tako ugotovila, da je kljub zadostnemu času peke znotraj vseeno še malce pacljiv. Vse zunanje in dobro pečene dele sem pojedla (pa še malo tistih malo manj pečenih), preostale rezine pa sem naložila na peki papir in jih vrnila v pečico. Joj kako so bile dobre šele zdaj! Ravno prav hrustljave, znotraj še prijetno mehke. Odlične! Samo en košček bom (sem si rekla), a ni ostalo pri tem. Toliko časa sem hodila do njih in ravno v tem trenutku v rokah držim še zadnjega.
Toliko o tem, da bo kruh za naslednjih nekaj dni. Se tebi uspe upreti stvarem, ki jih imaš rad/a? Tole je moja grozno velika šibka točka. Kalorije me ne skrbijo, nasprotno, želim si nekaj kilc več, bolj me skrbi to, da me bo moja ‘požrešnost’ zopet stala bolečin. No ja, bomo videli kako bo ponoči in zjutraj. Nikakor pa mi ni žal, da sem pojedla celega, ga bom pač kmalu spet pekla- tako zelo dober je. In zdrav! 😉 Poleg bučk je v njem še lep kupček na kocke narezane fete, mešanica zelenih in črnih (kalamata) oliv ter šopek sveže bazilike. Pravzaprav sem podoben recept objavila ne tako dolgo nazaj. Takrat sem pripravila bučkine muffine s feto, v katerih pa ni bilo ne oliv in ne bazilike, sem pa dodala šopek špinače. Takšni slani muffini so odličen prigrizek za doma ali za na pot. In če ti je miniaturna verzija bolj všeč, današnjo zmes z lahkoto uporaiš tudi pri pripravi muffinov. Pa še hitreje bodo pečeni 😉
Uporabila sem manjši, a nekoliko širši pekač. Kakršenkoli bo popolnoma v redu – če bo večji bo kruh pač nekoliko nižji.
Sestavine:
- 350 g naribane bučke (kar je cca od 225-250g po ožemanju)
- 1 manjša šalotka
- 3 jajca
- 25 ml avokadovega ali kokosovega olja
- 50 ml ovsenega mleka*
- 165 g polnovredne riževe moke (kupujem jo v trgovini Mokca)
- 1 čž pecilnega praška
- 1/4 čž sode bikarbone
- sol
- sveže mlet črni poper
- 100 g fete
- 15 g svežih listov bazilike
- 8-10 zelenih ali črnih oliv (ali kombinacija obojega)
- sezam za posip
*ali mleka po izbiri – živalskega ali rastlinskega. Če izbereš rastlinski napitek pazi, da ne bo presladek oz. dodatno sladkan
Postopek:
Pečico segreješ na 180 stopinj.
Na žlici olja nežno podušiš nasekljano šalotko. Odstaviš.
Naribaš bučko, jo soliš in pustiš stati 15 minut.
V skledi zmešaš jajca, mleko in olje. V drugi skledi zmešaš moko z vinskim kamnom in sodo bikarbono. Vmešaš še malce soli ter sveže mlet črni poper.
Lističe bazilike grobo sesekljaš. Enako storiš z olivami. Feto narežeš na majhne kocke.
Bučko dobro ožameš. Lahko prek večjega cedila ali sterilne gaze, ali jih močno stisni med pestmi. Dobro ožete bučke daš v skledo* ter jim primešaš šalotko, olive, baziliko in jajčno zmes. Nato dodaš suhe sestavine ter dobro, a nežno premešaš. Nežno vmešaš še feta sir.
Z zmesjo napolniš pekač, ki ga po potrebi (odvisno od vrste oz. kvalitete pekača), premažeš z oljem in/ali obložiš s peki papirjem. Posuješ s sezamom in pečeš približno 45 minut oziroma dokler zobotrebec ** po vbodu v kruh ne ostane suh.
Ohladiš na rešetki, nato razrežeš na centimeter debele rezine.
*če so rezanci bučke predolgi jih lahko še malce sesekljaš ali kar v skledi s kuhinjskimi škarjami nekajkrat zarežeš
**namesto zobotrebca si pri peki višjega kruha raje pomagam s tanko leseno paličico za nabodala
Nasvet:
nikar ne hiti z rezanjem, sicer se zna zgoditi, da bo kruh še nekoliko pacljiv. To se je zgodilo meni. Ker sem pač tako zelo neučakana, da moram nove recepte takoj poizkusiti. A nič zato. Če se ti to zgodi, rezine naloži na peki papir ter jih vrni v pečico, da se še malce popečejo. Tako bodo na zunaj rahlo hrustljave notri pa ravno prav mehke. Še boljše bodo kot sicer! Kruh je namreč odličen in škoda bi bilo, da bi šel v nič 😉
In še vprašanje zate. Če imaš tudi ti to srečo, da ti je to poletje podarilo ogromno cukini bučk… Imaš kakšen odličen recept? Z veseljem poizkusim vse! Vsaj dokler jih ne zmanjka…