Piščanec s porom in pehtranom v preprosti, a okusni omaki

Že od nekdaj, no, morda ne od nekdaj, od najstniških let naprej pa zagotovo, obožujem zelišča. Sveža so odlična, suha prav tako. V nekaterih primerih morda še bolj. Zelišča redno dodajam v svoje recepte, pa ne le slane, tudi sladke.

Pehtran je zagotovo tisti, ki ga večina ljudi (vsaj v naši državici) uporablja na sladek način. Pehtranova potica je daleč najbolj poznana, kmalu za njo pa pehtranovi štruklji. Ti so lahko sladki ali slani, takšni pa so v večini tudi kot različni mlečni namazi s pehtranom.

Sicer pa se prehtran le redko pojavi v slanih jedih, vsaj v domačem gospodinjstvu. V restavracijah je to sicer nekoliko drugače, sploh v malce boljših, kjer se radi poigravajo z različnimi kombinacijami in okusi. Pehtran uporabljajo v zelenjavnih in mesnih jedeh, pa tudi v sladicah – pa ne le poticah, tudi v torticah in celo sladoledu.

Sama pehtrana dolgo nisem poznala. Pravzaprav sem se z njim začela spogledavati šele letos. Na domačem vrtu ga nikoli ni bilo, menda pa ga je včasih imela babica, a se ne spomnim da bi ga kdaj uporabljala. Ona pravi, da je včasih sicer naredila pehtranovo potico (jaz se spomnim le njenovih orehovih ali skutnih), a vedno s suhim pehtranom. Za svežega pa tudi v njeni kuhinji ni bilo prostora.

Potice nisem delala velikokrat, ko pa sem jo, ta nikoli ni bila klasična. Že moka ni bila pšenična, raje sem uporabila pirino ali različne naravno brezglutenske moke, še manj tipičen pa je bil nadev. Kar pa ne pomeni, da so bile moje potičke slabe. Prav vse so hitro izginile, krivci za to pa so bili tudi tisti, ki sicer prisegajo zgolj na preverjeno klasiko. Letos sem se poigravala z mislijo, da pa bi morda naredila pehtranko. Seveda zopet po svoje, na bolj zdrav način, brez bele moke in belega sladkorja, pa vseeno z veliko okusa. A mi za praznike (pečem jo namreč le takrat) ne. Tako sem peko potice prepustila mami. Ona je sicer ena tistih, ki se vedno drži preverjenih receptov in nikoli ne želi ekperimentirati. Pri potici ji tega nikakor ne zamerim, saj naredi zares božansko. Še nikjer nikoli nisem jedla boljše -res obvlada. Tako je bila za praznike na mizi orehova potička, mene pa je še vedno dražil pehtran. V času velikonočnih praznikov svežega še ni bilo, zato sem uporabila suhega in naredila nekaj manjših sladičk, med drugim tudi okusne jagodne muffine. Ker mora biti tudi zame nekaj sladkega 😉

Sodelovka pa ima za razliko od nas na vrtu veliko pehtrana. Že takrat sem jo prosila, naj mi, ko bo čas zanj, prinese nekaj vejic. Da poskusim še kaj s svežim. Že takrat sem se odločila, da ga bom uporabila v slanem receptu. Bralaa sem namreč, da v večini držav sveta (sploh v Franciji) pehtran večino uporabljajo v glavnih jedeh. Pa poskusimo 😉

Pripravila sem domače piščančje bedro s počasi dušenim porom. Omaka zanj je preprosta, a odlična. Oljčno olje, malce masla, limonina lupinica, doma pripravljena piščančja osnova, belo vino in nasekljan svež pehtran. Brez moke in masla – ta dva bi okuse preveč prekrila.

Nastalo je odlično in za pripravo prav nič zahtevno kosilo, ob katerem potrebuješ le nekaj kosov kuhanega krompirja in skledo hrustjave zelene solate. O, na koncu pa še kakšen košček kruha, s katerim ‘pomažeš’ slastno pehtranovo omako 😉

Sestavine:

  • 1 večje (domače) piščančje bedro*
  • groba sol in svež mlet poper
  • oljčno olje**
  • žlica masla
  • 1 srednje velik por
  • 1 Jž nasekljanega pehtrana
  • 30 ml belega vina
  • 125 – 145 ml domače piščančje osnove
  • 1 čž fino nastrgane lupinice ekološke limone***
  • nekaj kapljic limoninega soka

*teža bedra, ki sem ga uporabila je bila dobrih 450 g. Pa še to: če le imaš možnost, kupi domače piščančje meso. Okus mesa je neprimerljivo boljši. Kupljeni so pogosto polni ‘vode’, živali pogosto niso imele možnosti prostega gibanja, pitane pa so bile, no, kdo ve s čim vse.

**boljše je olje, boljša bo jed. Sama že dolgo prisegam na kvalitetno, večkrat nagrajeno slovensko, ekološko oljčno lje Morgan.

***v receptih ,ki zahtevajo limonino lupinico vedno uporabi ekološki sadež. Citrus pred tem vseeeno dobro očisti. V skledo vroče vode kani žličko sode bikarbone ter v vodo za nekaj časa postavi limono. Nato jo s krtačko za zelenjavo dobro sščetkaj, osuši in naribaj. Vedno le rumen del – ta je nadvse aromatičen in polnega okusa, medtem ko spodnja bela kožica lahko zagreni.

Postopek:

Če je piščanec večji ga prereži na pol, da dobiš spodnji in zgornji del bedra. Oba kosa splakni, dobro popivnaj s kuhinjsko brisačno, da ju osušiš ter iz obeh strani začini s soljo in s sveže mletim črnim poprom.

Por očisti, osuši, prereži na pol in vsako polovico še prečno prereži, da dobiš daljše palčke. Odmeri ustrezno količino vina in osnove ter naribaj lupinico bio limone (samo rumen del!)

V večji ponvi segrej olje in dodaj maslo. Na vročo maščobo postavi kose piščanca, s kožo navzdol. Popeci, da se koža obarva in postane hrustljava. Obrni in peci še nekaj minut, nato meso položi na topel krožnik.

Temperaturo znižaj in dodaj por. Kuhaj nekaj minut, da se zmehča. Dodaj nasekljan pehtran, kuhaj približno eno minutko, nato pa vlij vino ter s kuhalnico iz dna ponve postrgaj vse zapečene dobrote, ki so ostale od peke mesa. Kuhaj dokler vino ne izhlapi (v ponvi vseeno mora ostati nekaj tekočine). Dodaj osnovo in limonino lupinico. Segrej in v ponev vrni meso tako, da bo koža zgoraj. Tako bo ostala suha in hrustljava. Ponev pokrij in pokrito kuhaj približno 40 – 45 minut (odvisno od temperature in velikosti piščanca).

Pečeno meso* preloži na krožnik ter z ponve z žlico poberi por ter ga dodaj k mesu. Temperaturo ponve povečaj, v omako kani nekaj kapljic limone in kuhaj nekaj minut, da se zgosti. Z omako prelij piščanca ter okrasi z nekaj vejicami svežega pehtrana.

*če imaš termometer za živila preveri, da temperatura mesa po pečenju mesa manjša od 75 stopinj. Središčna temperatura mojega mesa je bila vsaj 10 stopinj višja, meso pa je bilo še vedno sočno. Če termometra nimaš, meso na sredini zareži in preveri, če je zagotovo dovolj pečeno.

Danes ko tole pišem in dan potem ko sem uživala v tem okusnem, hranljivem in zdravem kosilu, pa sem si za zajtrk pripravila jajca. V nedeljah (skoraj) vedno jem jajca. Danes sem na mešanici olja in masla popražila mlade bučke, dodala pest špinače in vse skupaj začinila s soljo in poprom. Nato sem v ponev dodala tri rahlo razžvrkljana domača jajčka in jih počasi spekla in tu pa tam občasno premešala, da so ostala sočna in svilnata. Na koncu sem jajčka potresla z malce svežega pehtrana ter servirala z nekaj kruhov domačega kruha. Božansko! Pehtran je očitno tudi v kombinaciji z jajci odličen. Z njim tu vseeno ne gre pretiravati, vseeno pa jih prav lepo popestri.

One comment

Dodaj odgovor