Preprosta pita s stepeno feto, mariniranimi artičokami in mladimi bučkami

Ker imam kruh zelo zelo rada, je skorajda logično, da so mi všeč tudi jedi, ki vsaj malo spominjajo nanj. Hrustljavo testo, obloženo z najrazličnejšimi sestavinami je nekaj, čemur se težko uprem. Domače pice, preprosti ‘flatbread-i’, slane pite oziroma kiši prijajo praktično kadarkoli v dnevu. Naj bodo še topli ali povsem hladni, za kosilo, večerjo, malico ali celo za zajtrk.

Ne glede na to ali pripravljam pico ali pito, vedno pogledam malce izven okvirjev. Ni nujno, da je pica vedno premazana s paradižnikovo omako ter obložena s klasičnimi sestavinami. Ni treba, da je testo pšenično in pripravljeno s kvasom in ni nujno, da vedno uporabiš zgolj eno (ali morda) dve vrsti (kravjega) sira. Moje testo je vedno drugačno, tako pri pici, kot pri piti. Drugačne pa so tudi kombinacije vseh ostalih sestavin, ki jih uporabim.

Danes sem pekla pito. Ne tiste globoke, za katero potrebuješ poseben pekač in jo pozneje napolniš z jajčno kremo, sirom in svojim izborom sestavin, pač pa čisto preprosto pito. Tako, rustikalno. Razvaljano testo premažem, obložim, nato pa robove zapognem, da je nekaj testa tudi na vrhu, kjer se lepo zapeče, ravno prav zahrusta ter omogoči, da pito brez težav ješ kar z rokami.

Testo je povsem brez glutena, iz svetle ajdove moke ter polnovredne riževe moke. Poleg ščepca soli in žlice vzhajalnega sredstev je v zmesi še jogurt, ki je ključ do voljnega in sočnega testa, ki se lepo valja in prepogiba.

Najprej premaz: kombinacija feta sira in jogurta. V mojem primeru kozjega (kupujem ga v Hoferju, ker je ekološki in res fino gost), tega pa bi brez težav nadomestil tudi grški. V premazu je le še ščep soli ter žlica oljčnega olja. Izbrala sem Morganovo oljčno olje z okusom limone. Je moje najljubše in jedi zelo lepo osveži. Seveda lahko uporabiš tudi oljčno olje brez dodanega okusa, v tem primeru pa morda kapljica limoninega soka v kremi ne bo odveč. Pečeno testo je zaradi premaza na sredini še prijetno mehko, na robovih, kjer tega ni, pa rahlo hrustljavo.

Je pa tokratna pita preprosta tudi kar se tiče nadeva. Na njej so artičoke (in ne, nisem jih kuhala sama, pač pa kupila že pripravljene, v kozarcu vložene, z zelišči marinirane bio srčke artičok) ter mlada, še res čisto majhna bučka. Rumena, da ne bodo na krožniku vedno kraljevale le zelene. Vse skupaj sem potresla z naribanim mladim kozjim sirom, dodatno začinila z nekaj suhega origana, pred serviranjem pa pito potresla še z nekaj lističi svežega. Obvezen dodatek je olivno olje, tokrat z okusom limone, ki vse skupaj naredi še toliko slajše.

Sestavine:

za testo…

  • 75 polnovredne riževe moke (moke rjavega riža)*
  • 75 svetle ajdove moke*
  • 1JŽ vinskega kamna
  • 1/2 čž sode bikarbone
  • 125 g gostega (kozjega) jogurta**
  • ščep soli

za premaz…

  • 80 fete
  • 40 gostega (kozjega) jogurta**
  • 1 žlička oljčnega olja (z okusm imone ali brez)

za nadev…

  • manjša mlada bučka
  • kozarec vloženih mariniranih artičok***
  • suh origano (in nekaj svežega za okras)
  • pest naribanega (mladega kozjega) sira

*obe moki sta sveže mleti, kar jima daje posebno rahlost in odličen okus. Naročim jih kar preko spleta v trgovini Mok’ca

*namesto kozjega lahko uporabiš grški jogurt, a Hofrov bio kozji jogurt je zares odličen. Nežen, gost, kremast, predvsem pa veliko lažje prebavljiv kot kravji

***v kozarec vložene ekološke artičokine srčke kupim v DM-u, pred uporabo pa jih z brisačko rahlo popivnam. Vložene artičoke sicer lahko kupiš tudi drugje, a se okus lahko precej razlikuje. Nekatere so vložene v slanici, druge v kisu ali olju. Meni so te preprosto najboljše (dodaten plus sta seveda steklena embalaža in ekološka pridelava)

Postopek:

testo…

V skledi zmešaj vse suhe sestavine ter dodaj jogurt. Najprej z žlico premešaj, nato z rokami vgneti testo. To mora biti voljno, a ne preveč pacljivo. Glede na to, kako gost je jogurt, po potrebi dodaj še malce moke. Skledo pokrij s krpo in pusti da počiva, medtem ko pripravljaš premaz.

premaz…

V mešalniku gladko zmiksaj feta sir z jogurtom in žličko olja. Krema ne sme biti preredka, niti preveč gosta. Takšna, da bo pozneje lepo mazljiva. Začini s ščepcem sveže mletega popra, še enkrat premešaj in postavi na stran.

pita…

Peki papair dobro pomokaj ter nanj postavi testo. Tudi testo rahlo posuj z moko (ajdovo ali riževo) ter z valjarjem tanjo razvaljaj. Med tem ves čas pazi ,da se testo ne bo sprijelo na papir (po potrebi ga med valjanjem večkrat obrni okrog in pri tem dodatno rahlo pomokaj delovno površino in valjar).

Testo premaži s pripravljenim namazom. Nenamazan naj ostane le rob, približno 3 cm. Na kremo razporedi tanjše rezine mlade bučke ter odcejene srčke mariniranih vloženih artičok. Rob testa zdaj počasi in nežno zavihaj navznoter. Nadev potresi z malce suhega origana, rob pa po želji čisto malo premaži z oljem.

Peci v ogreti pečici, na 200 stopinjah približno 20 minut oziroma dokler testo ni primero pečeno. Pito skupaj s peki papirjem prenesi na rešetko kjer naj malce počije. Ponudi rahlo, ali še bolje, povsem ohlajeno.

Takšne pite so res enkratne, saj so pripravljene zelo hitro in zanje ne potrebuješ pekača. S sestavinami se lahko poljubno igraš ter uporabiš tisto, kar trenutno najdeš v svojem hladilniku. Premaz je lahko mlečni, paradižnikov ali pa uporabiš kar hummus (čičerikin namaz). Svoje pite pripravi z najrazličnejšo zelenjavo, vsakič z drugo. Uporabi različne vrste sira (feto, mocarelo, kozji ali ovčji sir), namesto mlečnin pa lahko uporabiš tudi mlete oreščke z dodatkom soli in kvasnih kosmičev. Če ne moreš brez mesa, pa kakašen košček kvalitetnega pršuta tudi ne bo odveč 😉

Odlične so tople, meni še boljše hladne. V hladilniku zdržijo kar nekaj dni, čeprav se pri meni to nikoli ne zgodi 🙂 Sestavine zgornje so primerne za glavni obrok za eno osebo ali prigrizek za dva. Ker sama nimam ‘+ enega’, hrano pripravljam le zase, zato sem večino pite pojedla za večerjo, skupaj z manjšo skledico hrustljave zelene solate. Dva koščka pa sem prihranila še za naslednji dan. V pokriti posodi takšno zdravo in okusno malico lahko odneseš na delovno mesto (ali za piknik v naravi) in ker ne potrebuješ pribora, so takšne rustikalne pite še posebaj priročne.

2 comments

  1. Verena Bergant says:

    Spoštovani,
    že dogo me recepti, ki jih kar pogosto ogledujem na spletu, niso tako navdušili, kot so me vaši. Raznoliki, preprosti, kombinacija dobrih sestavin, s prijetnim opisom…super! Pa še zdravi in “pisani na kožo” vsem nam, ki imamo kakšno kilo (do deset) preveč?
    Hvala za ideje, lp.

    • Katja says:

      O Verena, kako lepo sporočilo! Me veseli, da so vam recepti všeč, ne glede na to ali se jih povsem držite ali pa služijo kot ideje. Priznam pa, da s pisanjem nisem preveč pridna – v čakalnici imam namreč več kot 20 receptov, ki čakajo na objavo 😉 Vas pa zato vabim, da si vsaj za ideje ogledate moj Insagram profil (cook.eat.and.smile), za lažji pregled vseh objavljenih receptov (res jih je že veliko), pa predlagam da pokukate na Pinterest (Katja Ropoša, mapa cook eat and smile). Tama vas z enim samim klikom na izbrano fotografijo direkto ponese do recepta. Vse lepo vam želim in hvala!
      Pozdravček, Katja

Dodaj odgovor