Hitre, naravno brezglutenske korenčkove žemljice

Je še kdo tukaj, ki obožuje kruh? Zase vem, da nikakor ne bi mogla brez njega! Jem ga lahko za zajtrk, kosilo, večerjo in za vse malice vmes. Seveda ne ob čisto vsakem obroku, zagotovo pa na vrsto pride vsaj enkrat dnevno.

Obloženi kruhki za zajtrk ali malico so enkratni. Seveda, če izbereš okusne sestavine s katerimi oplemenitiš svoje koščke kruha. Maslo na kruhu je nekaj najbolj preprostega in najboljšega. Poleti nanj naložim rezine paradižnika, pozimi pa pripravim gomashio (posip iz sezama, soli in začimb). Sladke varijate lepo dopolni med, še raje pa imam kakav, skozi cedilo nežno potresem preko masla. Morda se sliši ‘trendi’, a meni na kruhu poleg masla resnično najbolj odgovarja avokado, skupaj z različno zelenjavo (pozimi korenčkom in špinačo, poleti s paradižnikom). Včasih avokadu dodam rdečo papriko ali pa sveže kumarice, tiste majhne, hrustljave, naravnost iz domačega vrta. Seveda ne morem mimo kombinacij avokada in jajc (kuhanih, poširanih, pečenih ali vmešanih), feta sira in oliv ali pa hummusa. Hummus je odličen tudi, kadar ob sebi nima avokada. Je preprosto, hranljiv in z beljakovinami bogat namaz. Prisegam na domačega – noben kupljen me namreč še vedno ni prepričal.

Pri kosilu kruh pride prav predvsem takrat, kadar so na meniju jedi ‘na žlico’. Različne enolončnice, zimska jota ali segedin, pa mesni golaž ali zelenjavne kremne juhice. Zvečer si kruh privoščim bolj kot ne za piko na i. Moje večeje so tople in so navadno sestavljene iz kombinacije kuhane, dušene ali pečene zelenjave (zvečer nikoli surove) ter ene izmed žitaric (kvinoja, proso in ajda ostajajo moje najljubše). Te včasih zamenjajo testenine, ki dopoljujejo enolončnice. Če mi po večerji še kaj ‘manjka’, pa vse skupaj elegantno reši košček domačega kruha.

Kruh že dolgo pečem sama. Začela sem s preprostim receptom za pirin kruh z vinskim kamnom in radensko, saj kvasa pri peki ne uporabljam, zdaj že leta pečem stoodstotni ajdov kruh z drožmi. Kruh kupim res le občasno. Pred kratkim sem sicer odkrila enega, ki sicer vsebuje tudi kvas, a me je njegov poln rahlo kiselkast okus prepričal. RPakirane rezine kruha so tanke, a nasitne. Podoben je zannemu pumpernicklu, a seveda ne vsebuje glutena, temveč je pripravljen iz naravno brezglutenskih in celo ekoloških sestavin.

Čeprav je ajdov tisti, ki se peče vsak konec tedna, pa se tu pa tam rada poigram z nekoliko drugačnimi vrstami kruha. Vabljen/a da pobrskaš po tejle strani in poiščeš tistega, ki se ti zdi najbolj zanmiv (najhtrejši pregled mojih receptov še vedno najdeš na Pinterestu). Poskusila sem že vse mogoče kombinacije, pri katerih sem v večini uporabljala ajdovo ali riževo moko ali pa sem kruh pripravila iz različnih brezglutenskih kaš, kot so kvinoja, proso in ajda. Večkrat uporabljam tudi semena, za vezivo pa pogosto pridejo prav luščine indijskega trpotca – povsem naravne sestavine, bogate z vlakninami in najboljše prijateljice zdravega črevesja. Te v stiku s tekočino nabreknejo in ustvarijo nekakšen gel, ki poskrbi, da pekovski izdelki z mokami, ki ne vsebujejo glutena (lepka), niso drobljivi, pač pa lepo prožni. Hkrati deluje kot rahlo vzhajalno sredstvo, zato brezglutenski kruh z dodatkom indijskega trpotca tudi brez uporabe kvasa ni zbit.

Danes zjutraj sem pravzaprav povsem po slučaju naletela na recept za brezglutenske žemljice, ki v sebi skrivajo še nekaj sveže zelenjave. Ker je priprava enostavna in hitra, doma pa sem imela čisto vse sestavine, ki jih zanje potrebuješ, sem se žemljic lotila v času med dvema službenima obveznostima. Zmes je pripravljena v 20 minutah (15 minut ti namreč za svojo aktivacijo ukrade trpotec), v pečici pa se grejejo približno 50 minut. Medtem seveda lahko postoriš kaj drugega, po peki pa le še počakaš, da se žemljice ohaldijo (najtežji del, vem, a v tem receptu nujno potreben), nato pa zagrizeš v svež domač kruhek.

Žemljice so okusne že same po sebi. Vanje sem zamešala tisto zelenjavo, ki sem jo našla v hladilniku. Naribala sem nekaj korenčka, nasekljala malce peteršilja ter dodala nekaj črnih oliv, mini bombetke pa sem na koncu potresla z mešanico belega sezama, črne kumine (ki je, mimogrede, čisto drugačnega, veliko boljšega okusa od kumine, ki jo poznaš) in suhega origana.

Iz sestavin sem pripravila 6 manjših žemljic, ki pa so dokaj nasitne. No, ne tako zelo, da jih ne bi mogel pojesti več. Sama sem tri ‘zmazala’ kar takoj, skupaj z avokadom, špinačo in korenčkom, tri pa že čakajo, da bodo jutri potešile mojo dopoldansko lakoto. Takšen kruh je odličen premazan z maslom ali še bolje, sirnim namazom, služi pa tudi kot osnova za domače zdrave burgerčke.

Čeprav kruh velikokrat zamrznem, tega tokrat nisem storila, sem pa prepričana, da bi bili odtaljeni kruhki naravnost fantastični.

Sestavine:

  • 10g luščin indijskega trpotca
  • 250 ml vode
  • 50 g naribanega korenja
  • 1Jž nasekljanega peteršilja
  • 20 g narezanih oliv
  • 1 JŽ olja
  • sol
  • 75 ovsenih kosmičev (po potrebi certificirano brezglutenskih)
  • 75 bele riževe moke
  • 75 svetle ajdove moke
  • olje za premaz
  • poljubna semena (sezam, lan, mak, kumina…)

Postopek:

Pečico segrej na 190 stopinj. Pekač obloži s peki papirjem.

V manjši skledi zmešaj obe moki s kosmiči.

V večji skledi dobro zmešaj trpotec z rahlo toplo vodo. Pusti približno 15 minut, da želira. Nato z ročno metlico trpotec dobro premešaj, da vanj spustiš kar čim več zračnih mehurčkov. Dodaj naribano korenje, nasekjan peteršilj in na koščke narezane olive, žlico olja in sol ter ponovno premešaj. Nato dodaj moki in kosmiče (lahko pa tudi nekaj suhega origana) ter z žlico dobro premešaj, da se sestavine združijo. Lahko si pomagaš tudi z rokami.

Rahlo pacljivo testo, a vseeno homogeno in čvrsto, preloži na krožnik in z ostrim nožem prereži na polovico. Vsako polovico nareži še na tri enake dele. Z rahlo vlažnimi rokami oblikuj bombetke. Položi jih na pekač, obložen s peki papirjem ter z dlanjo rahlo spošči. S čopičem jih premaži z oljčnim oljem ter posuj s semeni in origanom.

Glede na velikost bombetk in tipa pečice jih peci 45-60 minut. Moje so bile gotove v 50 minutah. Pečene so, ko so lepo zlato obarvane, dno pa po trkanju votlo zadoni. Preden jih razrežeš žemljice dobro ohladi. Shrani jih v papirnato vrečko, zagotovo pa bodo dobre tudi, če jih zamrzneš.

Te hitro pripravljene, preproste in hranljive bombetke so pravi mali čudež. Testa ni potrebno gnesti niti vzhajati. Če je pečen pravilno, ima lepo hrustljavo skorjico in mehko sredico, ki ni žvečljiva ali pregosta.

Brezglutenski kruh (seveda če mu ni dodanih kup industrijskih vzhajalnih sredstev), namreč zna biti precej trd. Sploh če v njem ni jajc, pecilnega praška ali kvasa, ki bi poskrbeli za mehkobo in zračnost. V primeru neustreznega razmerja trpotca in vode, prevelikih bombet, prekratkega časa pečenja ali rezanja kruha še predno se ta ohladi, pa sredica zaradi indijskega trpotca zna biti žvečljiva. A nikar se ne boj – sledi zgornjim navodilom, zaupaj svoji pečici in občutku in vse bo tako kot mora biti.

Torej: skorjica naj bo zlato pečena, dno žemljic pa trdno in votlo ko s členki prstov potrkaš po njem. In naj se ti ne mudi. Pusti, da se žemljice na rešetki ohladijo.

Dodaj odgovor