Nekaj let nazaj sem prvič poskusila bakalar, namaz iz polenovke. Bilo je na neki dekliščini in v eni malce boljših restavracij. Namaz je bil odličen. Sploh pa hrustljavi kruhki, na katere sem mazala belo ribo vse dokler nisem porabila vse. Pozneje sem bakalar jedla le še enkrat ali dvakrat. Ne, dvakrat je zagotovo bilo, saj se spomnim, da mi enkrat ni bil preveč všeč, drugič pa je bil odličen.
Seveda je vse odvisno od sestavin. Seveda sta bila oba bakalarja narejena iz polenkovke (ki je pravzaprav na vetru posušena trska), le da je bil eden od njiju pripravljen s sončničnim oljem z obilico česna, drug pa bolj nežen in na osnovi oljčnega olja. Seveda je bil slednji veliko boljši.
Polenovke kot take, torej posušene trske do danes še nisem jedla, čeprav se v bolje založenih supermarketih tudi pri nas že dobi. Niti ne vem, kako bi jo pripravila. Zdi se mi, da sem nekje prebrala, da jo je pred zaužitjem potrebno namakati v vodi kar nekaj dni. Imam prav? Morda bi mi kaj več znal povedati nekdo, ki mu je uživanje tovrste ribe bližje ali pa celo prihaja s skandinavskih dežel, kjer je trska riba, ki je pogosto na meniju, polenovka pa izredno priljubljena in velja za neke vrste specialiteto. No, že informacija o namakanju suhe ribe me je takoj odvrnila. Že sem si za praznike hotela kupiti bakalar, kar je veliko enostavneje in dobra rešitev za namaz, če, tako kot jaz, ne maraš pri nas veliko bolj ‘tradicionalnega’ tatarskega biftka.
Pa sem se premislila in v ribarnici raje kupila svež file trske. Če ti do ribjih namazov ni, ali pa bi namesto obloženih kruhkov raje toplo kosilo, si hitro in enostavno lahko pripraviš eno najbolj okusnih in zdravih morskih rib. Res je, da jih ni dobiti kar v vsaki ribarnici, a prav težko do njih tudi ni priti. Zamrznjene ponujajo nekatere z zamrznjenimi dobrotami (sploh ribami in morskimi sadeži) specializirane prodajalne.
Sama sem kupila svež oziroma odtaljen file trske in sicer v ribarnici hipermarketa enega izmed najbolj znanih trgovin pri nas. Seveda sem jo pripravila takoj naslednji dan, čeprav naj bi bila dobra še kar nekaj časa po odtaljevanju (seveda pa že odtajane nikakor ne smeš ponovno zamrzniti). Ker sem resnično želela vedeti kakšnega okusa je, sem jo enostavno popekla na nekaj oljčnega olja. Kakršnihkoli začimb, zelišč, česna ali celo paniranja v jajcih in drobtinah sem se namerno izognila. Riba je bila fantastična! Tako zelo rahla (da bi jo resnično lahko raznežil že grisin, resnično! 😉 ), sočna in okusna. Po peki sem ji dodala le še kanček mletega popra in jo pokapljala z nekaj kapljicami limone. Odlično! Jo bom pa naslednjič, ker ja, trsko bom zagotovo še kupila, narahlo povaljala v tanek sloj riževe moke, da dobi malce hrustljave skorjice, saj je svežo trsko moč dobiti le brez kožice.
Polenovko naj bi v severnih državah veljala za praznično jed in jo tradicionalno pripravljajo bodisi za božič, silvestrovo ali za veliko noč. Po enem izmed receptov, naj bi namočeno in očiščeno ribo kuhali skupaj s krompirjem, oljčnim oljom, česnom in peteršiljem, kar zagotovo ne more biti slabo.
Raje kot za namakanje suhe ribe sem se torej odločila za svežo in jo povsem po naključju pripravila ravno na zadnji decembrski dan. Ker sem file preprosto le popekla, sem za dodaten okus poskrbela z enostavno, odlično in lahko zelenjavno prilogo. Nežno dušen koromač s česnom, grahom, olivami, kuhanim krompirjem in nekaj lističi mlade sveže špinače. In kvalitetnim oljčnim oljem, kakršno je ekološko slovensko olje Morgan, ki poda prav k vsaki morski jedi.
Spodnji recept velja za eno osebo. Ker so fileji trske navadno precej veliki, sem svojega prerezala na pol, saj sem ribo tako lahžje spekla, zaradi nežne strukture pa v ponvi tudi lažje obrnila.
Sestavine:
- 1 srednje velik file trske (po potrebi prerezan na pol)
- 1 večji krompir
- 1 srednje velik gomolj koromača
- strok česna
- pest graha
- pest sveže mlade špinače
- cca 8-10 neizkoščičenih zelenih oliv*
- oljčno olje
- limonin sok
- sol in poper
- malce svežega peteršilja
*neizkoščičene olive so nepremerljivo boljšega in bolj polnega okusa kot tiste brez koščic. Zelenim je koščico težje odtraniti, najlažje kar tako, da vsako obrežeš z ostrim nožkom
Postopek:
V slanem kropu skuhaj krompir.
Koromač prečno prereži, nato pa vsako polovico nareži na tanjše rezine. Koromačevo zelenje prihrani. Ponev skupaj z oljčnim oljem segrej na srednjo temepraturo. Dodaj koromač, ga čisto rahlo posoli (ne preveč, dovolj slane so že olive), še malce znižaj temperaturo, ter ga nežno praži. Medtem dodaj še strok z noževo stranico pretlačenega, nato pa drobno sesekljanega česna ter pest graha. Med pogostim mešanjem kuhaj, dokler se ne zelenjava ne zmehča. Vmes dodaj še olive. Večino njih z nožem obreži in koščice odvrzi, nekaj jih lahko pustiš tudi celih (a pozneje pazi, da koščic ne poješ). Ko se olive vmešajo vokus preostale zelenjave, ponev pokrij in odstavi.
Ribo speri in s paprinato kuhinjsko brisačno dobro osuši. Le tako se ne bo prijela na ponev. Nežno jo soli. Na ponvici na oljčnem olju jo na srednji temepraturi speci. Ne potrebuje veliko časa, zgolj nekaj minut na eni in nekaj na drugi strani.
Medtem ko se trska peče, zelenjavo vrni na toplo ploščo ter ji dodaj špinačo, da rahlo uveni. Olupi krompir, ga nareži na večje kose in skupaj s ribo postavi na toplo zelenjavno posteljico. Pokapljaj z nekaj oljčnega olja ter limoninega soka ter po želji začini s kančkom sveže mletega popra. Okrasi z lističi koromača in/ali svežega peteršilja.
Zelenjavo sem pripravila v eni mojih najljubših ponev. Črna emajlirana posoda Riess v živilih resnično ohrani vse okuse, hkrati pa hrana v njej ostane dalj časa topla. Ribo sem popekla ločeno, pozneje pa jo položila na toplo zelenjavno posteljico. Tako sem si hrano lahko servirala postopoma ter tako počasi uživala v svojem zadnjem opoldanskem obroku v tem letu.
