Še koga daje nespečnost? Ne mislim na eno, dve, neprespani noči, temveč na leta slabega spanca? Ko sicer zaspiš, a se že po nekaj uricah zbudiš in nato ne moreš zaspati nazaj za vsaj nekaj ur? Vmes sicer malo ‘zakinkaš’, a do trdnega spanca ne moreš.
Mene nespečnost pesti že nekaj let. Zaspim sicer dokaj zgodaj, navadno že pred deseto, a ne za dolgo. Z mnogimi vmesnimi ‘pazvami’ mi uspe spati nekje 5 ur, na reeees dober dan morda 6, a nikoli v kosu.
Ne morem reči, da imam zaradi pomanjkanja spanca zjutraj kaj manj energije. Pravzaprav komaj čakam (praktično odštevam) minute, da bom končno lahko vstala in ko vstanem nikoli ne potrebujem velike doze kofeina, da me spravi k sebi. Na srečo (srečo?), začnem z delom že malce čez 6 (s tem da sem pol ure pred tem zagotovo že v službi), zato sem ob petih že veselo pokonci.
Kadar ne morem spati (no, ne kadar, takrat ko ne morem spati) navadno gledam televizijo. Vem, najslabša možna izbira. A televizija me še najlažje uspava. Funkcija ogleda za nazaj slab nočni program veliko olajša in tako pobrskam za kakšnim filmom, ki ga sicer ne uspem pogledati. Sicer mi ga tudi ponoči ne uspe pogledati v celoti, saj vmes za nekaj časa zaprem oči, se pa k filmu vrnem vsakič, ko se ponovno zbudim.
Veliko bolje bi sicer bilo, da bi ponoči prebrala kakšno stran knjige. A brati se mi ponoči resnično ne ljubi, pa čeprav imam tik ob postelji kup knjig, ki si jih v prihodnosti želim prebrati. Zaenkrat knjige ostajajo zaprte. Vsaj ponoči. Pozimi, ko so dnevi krajši, ob poznih popoldanski urah prav z veseljem preberem kakšno dobro. Medtem, ko so lahkotni romani rezervirani za poletje in mi delajo družbo na ležalniku plaže (ali domače terase), pa čez leto v roke raje vzmamem nekaj z globjim sporočilom. Nekaj, kar me napolne na povsem drugačen način. Vsebina ki mi da misliti, spreminja moja prepričanja, mi pomaga rasti. Knjigarna Primus ima veliko takšnih knjig. Všeč so mi tiste, ki so hkrati lahkotne, lahko berljive, razumljive… a v mojih mislih vseeno sporžijo nek klik, aha moment, mi pomagajo razumeti določene stvari, ki se dogajajo v mojem življenju ali v meni in zaradi katerih začnem o določenih stvareh premišljevati na povsem drugačen način. Vrnitev k sebi je bila današnja izbira, ki mi je družbo delala ob odličnem kolaču, za katerega je krivo ravno to, kar ponoči zamenja dobre knjige. Televizija!
Zadnjič sem namreč po dolgem času preklopila na enega izmed kuharskih TV programov. In se tam nekaj časa zadržala, saj je bila na sporedu simpatična kuharica Rachel Khoo, ki mi je v spominu ostala še od takrat, ko sem tovrstne programe večkrat pogledala. Pripravljala je kolač, ki me je s svojimi sestavinami navdušil. Rachel pravi, da imajo v Franciji raje kot sladke slane kolače. In čeprav so v receptu sladke suhe slive, kolač vseeno sodi v kategorijo slanega. Slive so nepogrešljive. Tu so zato, da kolaču podarijo sočnost, razbijejo slanost ter tako odlično uravnovesijo okuse.
Pretekla leta sem okoli božiča pekla potico, letos je ne bom. Svoje nekoliko drugačne, zdrave potičke bo nadomestila klasična mamina orehova potica, sama pa sem namesto nje spekla kar ta sladko slani kolač.
Seveda sem recept prilagodila svojim prehranjevalnim navadam ter ustvarila brezglutensko različico sadno slanega kruha. Namesto bele moke sem uporabila kombinacijo ekološke bele riževe moke, kupljene v živilski trgovini, ki jo verjetno najdeš v prav vsakem slovenskem mestu, ter svetle ajdove moke. Dodatek ajde se je s svojim rahlo oreškastim okusom s slivami, feto in pistacijami prav odlično ujel. Pecilni prašek, ki ga nisem imela pa sem zamenjala za kombinacjo vinskega kamna in sode bikarbone.
Ker kravjih mlečnih izdelkov ne prenašam najbolje sem namesto običajnega jogurta uporabila kozji jogurt (katerega razkrijem pozneje), namesto mleka pa rižev napitek. Rachel je v kolač dodala mehek kozji sir, jaz feto. Tudi feta je kozji sir (pravzaprav mešanica mladega slanega sira iz kozjega in ovčjega mleka) in je eden mojih najljubših. Ker sem namesto slane pistacije uporabila neslano, zaradi fete kruh nikakor ni bil preslan.
Izbira kvalitetnih sestavin je tako kot povsod drugod tudi tukaj pomembna, oziroma lahko bistveno vpliva na končni rezultat.
Ker je v kolaču kar precejšnja količina oljčnega olja poskbi, da bo ekstra deviško, ekološko ter nežnega okusa, ki ne greni. Moje najljubše je olje Morgan, kar zagotovo že veš.
Izberi sočne suhe slive, ekološke in nežveplane. Vedno kupim vakuumsko pakirane znamke Noberasco.
Moka. Ko gre za belo pšenično (pa tudi belo riževo), bistve razlike ni, pri nekaterih drugih pa to nikakor ne drži. Moka iz katere največ pečem je ajdova. Všeč mi je njen okus in odkar sem odkrila svetlo ajdovo moko, sveže mleto iz surove, nepražene ajde, iz nje pripravljam tudi številne jedi, ki jih z ‘običajno’ ajdovo moko prej nisem, ker pač niso ‘uspele’. Kupujem jo v Mok’ci in nakup toplo priporočam. In ne, to nikakor ni oglas, le informacija, ki ti bo prišla prav če se ti običajna zdi ajda (in ajdova moka) zdita premočnega okusa, iz zato njih ne moreš pripravljati določenih jedi, ker v receptih delujeta ‘pretežko’, če te okus ajde še ni prepričal, če imaš celiakijo in je ajda nekaj, kar redno uživaš (in tole ti lahko zmeljejo na osebnem mlinu in tako nikoli ni v kontaktu z glutenskimi žiti).
In pa pistacija. Ti oreščki so dokaj dragi, sploh ekološki. Zato ekoloških ne kupujem, vseeno pa izberem takšno, za katero vem, da bodo oreščki napeti, živo zeleni, sveži in hrustljavi. V receptu lahko uporabiš tako slano (v tem primeru testo soli manj) ali neslano (pri čemer si lahko s soljo nekoliko bolj pogumen oz. pogumna).
Sestavine:
- 175 g bele riževe moke
- 75 g svetle ajdove moke*
- 10 g vinskega kamna+ 5 g sode bikarbone
- 80 g grobo seskeljane oluščene pistacije
- 100 g grobo sesekljanih mehkih suhih sliv
- 150 g na koščke narezane fete
- 4 jajca
- 150 ml oljčnega olja*
- 100 ml riževega napitka (ali katerega drugega rastlinskega ali živalskega mleka)
- 50 g kozjega jogurta (lahko tudi kravjega)*
- cca 1 čž soli (manj če je pistacija slana in več če je neslana)
- sveže mlet črni poper
*o izbiri moke in olja si lahko prebereš malce višje, dolžna pa sem ti še informacijo o mojem najljubšem jogurtu. Dolgo časa sem ekološki kozji jogurt kupovala v Hoferju, zadnje čase pa mi je ljubški jogurt znamke Andecher (za prodajna mesta ime vtipkaj v spletni iskalnik)
Postopek:
Pečico segrej na 180 stopinj, podolgovat pekač pa obloži s peki papirjem tako, da bo ta gledam preko stranic. *
V skledi zmešaj obe moki z vinskim kamnom in sodo bikarbono. Nato dodaj nasekljane slive, pistacijo in feto.
V elektirčnem mešalniku z metlico zmiksaj jajca, da puhasto narastejo in postanejo bledo rumene barve. Pogumno vmešaj olje, mleko in jogurt. Dodaj sol in sveže mlet črni poper.
V mokre sestavine ročno vmešaj suhe. Mešaj nežno in počasi, nikar ne preveč, sicer kolač ne bo rahel.
Zmes prelij v pripravljen pekač ter peci od 30-40 minut oziroma dokler zobotrebec po vbodu v kolač ne ostane suh.
Kruh nekaj časa pusti v pekaču, nato ga s pomočjo peki papirja prenesi na rešetko in ohladi. Razreži na debele rezine.
*po želji lahko peki papir premažeš z malce olja, ni pa nijno, saj je že v testu dovolj mačobe, zaradi katere se kruh nea papir ne bo sprijel. Lahko pa kapljico olja kaneš pod peki papir. Ta se bo tako prilepil na do in stranice pekača, kar bo olajšalo delo pri prelivanju zmesi vanj.
Naj dodam še nekaj malenkosti. Kruh sem pekla v svojem najljubšem, emajliranem pekaču Riess. Obložila sem ga s peki papirjem, da sem ga pozneje lažje vzela ven (in seveda da se je na rešetki hitrehje ohladil vsaj toliko, da je bil primeren za rezanje). Ker sem ga pekla po kosilu, sem ga fotografirala šele, ko se je dan že prevesil v noč. Zato fotografije niso tako sveže in kruh morda ne tako sočen in mamljiv. A verjemi, slan sadni kruh kljub brezglutenskim mokam nikakor ni suh, je rahel, okusen in ti bo zagotovo všeč.
Povedati ti želim še, da je kolač odličen tudi, če rezine še dodatno popečeš na rešetki toasterja. Tako skorjica postane še bolj hrustljava. In pa, da rezine kruha brez težav lahko tudi zamrzneš in jih nato čez noč odtališ v hladilniku (če te kdaj napade lakota pa jih hitro lahko vržeš v toaster in jih s programom taljenja pripraviš na takojšnje uživanje).
In še – če nimaš težav z glutenom, če ajdove moke trenutno nimaš v shrambi ali ti ta zares ni všeč, na spletu brez težav lahko najdeš originalen recept za slan kolač s feto, suhimi slivami in pistacijo kuharice Rachel Khoo.
