Ni treba, da so solate dolgočasne. Poleti to ni težko, saj je na voljo obilo sveže zelenjave, s katerimi lahko hitro in uspešno popestriš zelene solatnice. A tudi ko na vrtu ni več paradižnika, paprik in kumaric je solata brez težav zelo okusna, barvita skleda, polna dobrot, med katerimi pa ni nujno da glavne vloge odigra ravno zelenjava. Takšne sklede so hranljive in veliko bolj nasitne in so lahko celo povsem spodoben samostojni obrok. Sploh če zraven ponudiš kos ali dva dobrega kruha ali pa v solato vtihotapiš kuhano žito ali ohlajene testenine.
Brez solat si ne predstavljam svojih kosil. Zelo malokrat se v skledi znajde zgolj listnata zelena zelenjava. Moje solate so namreč vedno zelo pisane. Zimske imam še raje kot poletne. Nekoliko bolj grenke solatnice, ki so na voljo v tem letnem času, hitro in uspešno spremenim v prave gurmanske pojedine.
V solatah se tako zelo pogosto znajde krompir. Kuhan ali pečen navaden bel krompir ali pa pečen sladeki krompir (sladek mi kuhan ni preveč všeč, medtem ko je pečen naravnost božanski). Topla zelenjava tršo solato malce zmehča ter odvzame tisto grenkobo, ki je mnogi ne maramo preveč. Ni pa samo krompir tisti, ki listnati solati dela družbo. Prav dobro se v skledi znajde tudi druga pečena zelnjava, kot so korenje, pesa ali rdeča paprika. Stročnice so še ena izmed stvari, ki jo redno vključim. Rjavi fižol je tipičen dodatek marsikateri mešani solati, a pri meni ta bolj malokratpride na vrsto. Veliko raje imam čičeriko. Kuhano ali hrustljavo popečeno, pa še topel stročji fižol ali ‘skromno’ lečo. Za hrustljavost poskrbijo semena in oreščki. Rada imam vse! Od semen daleč najbolj bučna. Tudi sezam mi je všeč, a se v solati izgubi, zato si praženega raje posujem na obložene kruhke. Od oreščkov so v solati najboljši orehi (sploh kadar v solati pristanejo še krhlji jabolka ali hruške). Kaj še sodi v solatno skledo? Topla mehko kuhana jajca, na trakove narezano piščančje meso in sir. Ali pa konzerva v oljčnem olju vloženih sardin, koščki popečenega lososa ali okusni sladki repki kozic. Za piko na i pa hrustljavi krutoni – popečene kocke kruha, najbolje domačega. Namesto kruha se pogosto odločim tudi za testenine. Moje najljubši so peresniki iz polnovredne riževe moke. In tako solata ni več le solata. Je obrok v eni skledi. In ko se sestavine med seboj premešajo in preprojijo, je takšna jed veliko okusnejša. Takšne solate so tudi enkratna malica za na pot. Za izlet ali za v službo.
Današnja je dokaj preprosta. A odlična. Za osnovo sem želela uporabiti rukolo, a je ravno danes v trgovini (trgovinah!-sem zavila kar v tri) niso imeli. Zato sem uporabila mlado špinačo. Okus je veliko nežnejši, zato sem pozneje uporabila malce več mletega črnega popra, ki ga v primeru rukole verjetno ne bi, saj ima ta že sama po sebi nekoliko poprast okus. Od zelenjave je tukaj še sladki krompir, živilo, brez katerega pri meni ne mineta vsaj dva tedenska kosila. Za protiutež sladkemu okusu krompirja sem uporabila feta sir, v solato pa dodala še dobro zrel, kremast avokado ter nekaj zrn granatnega jabolka, ki s svojo sadnim sokom, skritim v rubinasto rdečih zrnih poskrbi za dodatno eksplozijo okusov. Bučnice niso le za okras – so del solate. Tisti del, ki poskrbi za hrustljavost. Rahlo pražene hrustajo veliko bolj kot če jih pred tem rahlo ne popečeš (lahko pa pražene tudi že kupiš), poleg tega pa se na ta način njihov okus močno okrepi. In to je pravzaprav vse. Zgolj nekaj sestavin in okusen preliv je vse kar potrebuješ.
Solato seveda lahko postrežeš ob kosu najljubšega mesa, ob ribi ali pa kar tako – samostojno. Meni je takšna še najljubša, a seveda le, če je ob njej še kos popečenega ajdovega kruha z drožmi, ki ga pečem že leta in leta, pa se ga še vedno nisem naveličala.
Sestavine:
za solatni krožnik…
- dve pesti izbrane zelene solate: rukole, špinače, motovilca… ali mešanice vsega trojega
- 225 g sladkega krompirja, narezanega na manjše kocke (lahko olupljenega ali ne)
- 1 manjši dobro zrel hass avokado
- 65 g feta sira
- 2 zvrhani JŽ zrn granatnega jabolka
- 2 zvrhani JŽ bučnih semen
za preliv…
- 15 ml limoninega soka
- 20 ml oljčnega olja
- ščep soli
- sveže mlet črni poper
- 1manjši strok česna (ali 1/2 večjega)
- 1 čž medu ( oziroma po okusu)
Postopek:
koščke krompirja reliješ z nekaj olivnega olja in začiniš s ščepcem soli, z rokami premešaš ter ga razporediš po pekaču, obloženem s peki papirjem. Pečeš v ogreti pečici na 200 stopinjah približno 15 minut oziroma dokler se ne zmehča, malce nagrbanči ter dobi lepo barvo.
Medtem opereš solato, jo osušiš ter pretreseš v skledo. Granatno jabolko prerežeš in ločiš zrna od membrane.
Bučna semena na nižji temperaturi popražiš v suhi ponvi vse dokler se rahlo ne napihnejo in dobijo nežno bronasto barvo. Pretreseš jih v skodeico.
Pripraviš preliv. Z metlico v manjši skledi zmešaš vse sestavine. Poskusiš ter prilagodiš svojemu okusu. Količine so okvirne, saj so limone različno kisle, med različno sladek, olje bolj ali manj grenko, stroki česna različno veliki… Sproti poskušaš in dopolnjuješ.
Avokado narežeš na kocke velikosti krompirja.
Del preliva z rokami nežno vmešaš med solatne liste. Nato v skledo streseš pečen krompir, avoakdo ter večje kocke fet sira (lahko jo nadrobiš ali narežeš z nožem). Potreseš z zrni granatnega jabolka in praženimi bučnimi semeni ter preliješ s preostalim prelivom.
In veš kaj te prosim? Da na koncu, tik pred postrežbo, solato z rokami še enkrat premešaš. Naj se okusi prepojijo. Po mešanju morda solata ne bo zgledala kot na fotogragijah, a okus je tisti, ki šteje.
