Topli sendviči so nekaj, kar me nekoliko spominja na otroštvo. Takrat sem namreč imela obdobje, ko sem si jih pogosto pripravljala. Verjetno so bili ena prvih jedi, za katero sem poskrbela čisto sama. takrat so toasterji oziroma električni aparati za pripravo toplih sendvičev postali precejšen hit in seveda smo ga imeli tudi mi. Verjetno nisem edina, ki sem med dve rezine kruha najraje položila poli salamo (osebno sem jo imela rajši kot šunko) in sir. Kaj drugega si v sendviču sprva niti nisem znala predstavljati. Sva pa s sestro najin kuharski podvig hitro nadgradili. Rezino kruha sva najprej premazali s paradižnikovim namazom (mislim da je bil kar koncentrat iz tube), dodali salamo in sir, ko pa se je sendvič spekel, sva ga premazali še z zdenka sirčkom, ki se je na toplem kruhu prav lepo stopil. Okusa se še danes živo spominjam in ta nikakor ni bil slab. Na začetku sem sendvič pripravljala s kruhom, namenjenim prav za tovrstne prigrizke in ki se je zaradi svoje kvadratne oblike popolnoma prilegal električni napravici. Pozneje sem prešla na povsem ‘navaden’ kruh, saj sem ugotovila, da mi je okus veliko ljubši od industrijskih toastov.
Zdaj si tople sendviče priravim le občasno. Preprosto se nanje ne spomnim. Ko se, jih naredim povsem drugače kot takrat. Za osnovo vedno uporabim doma pečen kruh z drožmi, med rezine pa poleg sedaj kozjega sira vstavim še rezino bučke in paradižnika, še vroč sendvič pa obvijem v list sveže hrustljave solate. Odlični so tudi sendviči z mocarelo in suhimi paradižniki, ali pa z naribanim korenčkom, špinačo in feta sirom. Sendvič, ki pa ga vidiš na slikah pa je bil tokrat v moji kuhinji doživel premiero. In v času kislega zelja bo zagotovo še nekaj ponovitev. Ker ja, ena izmed glavnih sestavin je ravno kislo zelje.
Zelje s kruhom ni čisto nič nenavadnega. Spomin se, da smo v osnovni šoli za malico pogosto dobili kruh, namazan s pašteto, nanjo pa smo lahko dodali še nekaj kislega zelja. Top kombinacija! Meni je bila zeljnata priloga veliko ljubša kot kisle kumarice, ki so jo včasih zamenjale. Verjetno zato, ker te niso bile drobne in hrustljave, temveč velike, na trakove narezane kumare, ki so bile že bolj sladke kot kisle. Kislo zelje pa sem na kruhu vedno z veseljem jedla, a le v šoli. Tega doma nismo ‘počeli’. Zelje je bilo na jedilniku takrat, ko se je kuhala jota.
Še vedno hodim v šolo. Ne, ne kot učenka, dijakinja ali študentka, pač pa sem tam zaposlena. In danes sem opazila, da bo ta teden po dolgem času na vrsti ravno takšna malica. Kruh s pašteto in kislim zeljem. Me prav zanima, kako jo bodo sprejeli današnji otroci.
Ker imam deljen delovnik, dopoldan večkrat lahko skočim domov. In takrat si priprivam kakšno fino malico. Današnji spomini na priljubljen kruh s pašteto in kislim zeljem so bili razlog, da sem se nekaj podobnega piripravila tudi doma. Ker obožujem hrustljavo pečen kruh, sem si (kar v pečici) pripravila vroč sendvič. V njem ni paštete (te že lep čas ne jem), sem pa rezine premazala z doma pripravljenim hummusom (čičerikinim namazom), ga obložila z lepo merico zelja ter debelimi rezinami avokada. Zakaj avokada? Ker lepo omilil slanost fermentiranega zelja (ki ga ne splakujem) in ker imam avokado pač zelo rada. Da se kruh pri peki v pečici ne bi preveč izsušil, sem zunanje stranice premazala z maslom. Če si vegi, ga brez problema lahko nadomestiš z vegansko različico masla, uporabiš kvalitetno rastlinsko margarino ali kar utekočinjeno kokosovo olje.
Za eno ali dve osebi (odvisno od lakote).
Sestavine:
- 4 kosi kislega kruha (pumpernickel)
- 2 čž masla
- 4 žlice hummusa (čičerikinega namaza)*
- 4 žlice kislega zelja
- pol avokada**
*če (še) ne delaš svojega hummusa, kar ti toplo priporočam, izberi takšnega, ki ti je resnično všeč. Hummusi iz prodajnih polic se namreč po okusu lahko precej razlikujejo. Mene na žalost še noben ni prepričal. Doma ga namreč lahko pripravim povsem po svojem okusu ter izberem razmerje limone, olja in stročnice ki mi najbolj ustreza. V pravem hummusus je tudi tahini (sezamova pasta), a namaz lahko narediš tudi brez njega. Hummusu lahko dodaš tudi malce česna ali pa ga izpustiš.
**izberi primerno zrel avokado. Sadež je res odličen, če le najdeš pravega. Komplet dveh že dozorjenih hass avokadov iz ene bolj znanih trgovin (z zabavnimi ‘pojočimi’ reklamami) je daleč najboljši.
Postopek:
Pečico ogrej na 220 stopinj. Pekač obloži s peki papirjem.
Vse štiri kose kruha na eni strani premaži z zmehčanim maslom.
Dve rezini kruha položi na peki papir tako, da je maslo spodaj. Na te dve rezini namaži hummus ter ga obloži z odcejenim kislim zeljem. Čez zelje razporedei debelejše rezine ravno prav zrelega in kremastega avokada.
V roko primi še preostala dva kosa kruha (seveda vsakega posebej) ter ju na strani brez masla, premaži s hummusom. Z rezinami pokrij obložena kruhka in sicer tako, da se hummus stika z nadevom, maslena stran kruha pa gleda navzgor.
Sendviča z dlanjo nežno pritisni ob podlago, nato pa ju peci približno 7 minut. S pomočjo kuhinjske spatule in rok sendviča previdno obrni in vrni v pečico še za 5 minut da se zapečeta še na drugi strani.
Ravno pravo razmerje kremaste strukture hummusa, slano kislega zelja in nežnega avokada. Sendvič ni ravno za v javnost, saj je eden tistih, ki jih pač ne moreš jesti lepo, razen če vanj daš vsega čisto malo, kar seveda ne bi bilo pol toliko okusno). Torej… Okus? Božanski! Ocena? Sedi pet! Izgled? Ni vse v zunanji lepoti 😉
Namesto domačega kruha pa sem tokrat po zelo dolgem času kruh kupila. In kupila sem ga ravno zaradi sendviča s kislim zeljem. Toast kruhov še vedno ne maram (zdijo se mi preveč mehki in nekako presladki), sem pa na polici opazila t.i. pumpernickel. V večini je na voljo rženov, sem pa čisto po slučajno najprej zagledala polnozrnat rižev kruh. Dodano je še mleto proso in koruzni drobljenec, pa lanena in chia semena. Brezglutenski kruhek torej. Zame še toliko bolje!
Takšen kruh je kruh prav posebnega okusa, kruh s s karakterjem. V njem je čutiti cela oziroma zdrobljena zrna, je nekoliko kiselkast, po strukturi pa sočen, nekoliko svež, ‘vlažen’. Navadno je tako da ali ga imaš zelo rad ali pa ga nikakor ne maraš. Jaz sem nekje vmes. V življenju sem ga sicer kupila le enkrat ali dvakrat. Ni me navdušil, a tudi slab ni bil. Svež mi nikoli ni bil zares všeč, popečen pa je čisto drugačna zgodba. In čeprav obožujem svoj domači kruhek, včasih malo spremembe prav paše. In z današnjimi sestavinami toplega sendviča se pumpernickel izredno dobro obnese. Ne glede na to ali izbereš ‘originalnega’ rženega ali pa posežeš po polnozrnatem, pirinem ali brezglutenskem. Le poskusi ga. Če pa si še vedno v dvomih in te za pumpernickel nisem uspela prepričati, nič hudega. Sendvič si lahko prpraviš tudi s katerokoli drugo vrsto kruha.
One comment