Tudi kadar svojim obrokom ne fotografiram (in tako tudi največkrat je) se trudim, da izgledajo vabljivo. Pa čeprav kuham le zase. A lepo ne izgledajo prav dolgo. Ker… Veš, kako v resnici izgledajo moji obroki? Skoraj vsako glavno jed na koncu ‘vržem’ v veliko skledo solate. Hecno? Morda, a večinoma je res tako.
Skoraj ob vsaki glavni jedi si pripravim še skledo solate, pozimi morda ne vsak dan, v toplejših mesecih pa zagotovo. Po bontonu bi mogla lepo in mirno sesti k mizi, s skledo solate na eni strani in krožnikom glavne jedi pred seboj. Meni pa je veliko ljubše, da jem vse iz iste sklede. Včasih res ne zgleda privlačno, je pa okusno. Včasih dolgočasno zeleno solato sestavine iz lepo popestrijo, pa tudi če so tople me to ne moti. Sploh jeseni, ko na vrsto pridejo bolj grenke in trše solatnice, tople sestavine pa jih zmehčasjo ter poskrbijo, da niso niti malo grenke.
Seveda se ‘metanju’ glavnih jedi v solato izognem kje drugje, med ljudmi, v restavraciji. A prav pogosto v restavracije sploh ne hodim. Lepo se je tu pa tam pocrkljati, a na koncu dneva ugotoviš, da lahko prav tako dobro ješ tudi doma. Pripraviš si točno tisto kar si v danem trenutku zaželiš in s točno tistimi sestavinami, ki jih imaš najraje. Poleg tega je domača kuhinja pogosto veliko bolj zdrava od gostilniške. Četudi si privoščiš malce dražje sestavine na koncu koncev plačaš veliko manj kot za postrežbo kje drugje. Tiste restavracije pa, ki poudarek dajejo na zdravih, sezonskih in lokalnih živilih in iz njih pripravljajo res okusno ter na videz čudovito pripravljene jedi, pa le-te postrežejo v dokaj skopih porcijah.
Je pa moje današnje kosilo, vsaj upam, izgledalo vsaj malce restavracijsko. Ne le zato, ker ni tako zelo bogato in nasitno kot tiste iz kmetčke gostilne, pač pa ker sem se s sestavinami malce poigrala. Lične in dih jemajoče postavitve na krožnikih so mi sicer povsem tuje, zato je tole trenutno največ kar premorem 🙂
Mi je pa k dekoriranju zagotovo pripomoglo mikrozelenje, ki ni le lep okras, pač pa gre za mlade poganjke, nabite z vitamini, minerali in encimi. Pogosto jih je v malem šopku več kot v katerikoli ‘odrasli’ zelenjavi. Na mikrozelenje danes prisega marsikatera malce boljša restavracija, ki jih kot piko na i doda svojim jedem. In (tudi) z njimi doseže tisti ‘uau’ učinek, ki pogosto jemlje dih. Z mikrozelenjem pa se brez težav lahko poigraš tudi ti. Mikrozelenje Šebenik ima namreč v svoji ponudbi ogrmno število mladih rastlinic, ki pa niso le lep okras. Po okusu jih je nekaj sicer nežnih, večina pa dokaj intenzivnih, tudi pikantnih in so tako lepo presenečenje kateregakoli krožnika.
In veš kaj? Razen njih ni na krožniku prav ničesar, kar sama že tako ali tako ne bi imela doma. Kos zamznjenega lososa se skoraj vedno najde v domači skrinji, tako kot se najde maslo v hladilniku. V tem letnem času pa na domačem vrtu lahko najdem že nekaj mlade zelenjave (pa čeprav letos vse skupaj močno zamuja).
Sestavine:
- kos svežega ali zamrznjenega lososa s kožo
- sol in sveže mlet črni poper
- avokadovo olje*
- 100 g graha
- 1 JŽ masla
- ena majhna mlada čebulica
- 65 ml zelenjavne osnove**
- stročji fižol
- žlica graha
- sladki grah
- redkvica
- majhna čebulica
- sol, poper
- oljčno olje
- limona
*avokadovo olje v resnici nima okusa po avokadu. Lahko ga uporabljaš pri peki rib ali mesa ali pa hladnega dodajaš različnim jedem. Je izredno zdravo, njegova zelo dobra lastnost pa je tudi ta, da ga lahko segrevaš na zelo visokih temperaturah, pa ob tem ne bo postav škodljiv.
**toplo ti priporočam uporabo domače zelenjavne osnove. Zares lahko jo je narediti. Preprosto skuhaš različno zelenjavo, dodaš začimbe, sol in poper ter jo po daljšem kuhanju odcediš. Čisto juho nato zamrznješ (najbolje da v manjše porcijske modelčke- na primer posodice za ledene kocke) ter zamrznješ. Tako je vedno pri roki. Z domačo osnovo lahko obagatiš marsikatero jed. Če domače osnove nimaš, lahko kupiš tudi zelenjavno kocko. Izberi ekološko, brez nepotrebnih in/ali škodljivih adetivov.
Postopek:
Pripravi zelenjavo. Fižol, sladki grah in redkvico operi, krompir olupi ter ga nareži na majhne kocke. Čebulici odstrani zunanje liste ter jo prereži na dva ali štiri dele tako, da zarežeš v del, kjer se lističi držijo skupaj.
Grah postavi iz zamrzovalnika da se nekoliko odtali. V ponvi segrej maslo in na njem nežno popraži drobno polovico drobno sesekljano čebulico. Med praženjem in mešanjem soli in počakaj, da zastekleni. Nato dodaj grah ter ga zalij z vrelo zelenjavno osnovo. Kuhaj nekaj minutk, nato vse skupaj prelij v višjo posodo in s paličnim mešalnikom zmiksaj v čim bolj gladko kremo. Po potrebi (le če je res nujno) lahko dodaš še kakšno kapljico vode. Grahov pire prestavi v cedilo in s hrbtno žlice res dobro pritisni ob mrežico. Gladek pire ujemi v posodico. Z žlico ne pozabi postrgati gladke kreme še iz hrbtne strani cedila.
Zamrznjen kos lososa najprej odtajaj (najbolje v hladilniku čez noč). Če uporabljaš svežega, tega seveda ni potrebno storiti. Malce pred peko ga postavi na sobno temperaturo in res dobro osuši s papirnatimi kuhinjskimi brisačkami. Kožico nekajkrat zareži z ostrim nožem. Ribo soli in popraj (iz obeh strani). Ponev dobro segrej, nato prilij olje. Lososa najprej nekaj minut peci na strani s kožo, prvih nekaj sekint ga s prsti nežno pritiskaj ob podlago. Med peko ga ne premikaj, medtem raje pripravi zelenjavo. Šele ko je skorjica lepo pečena in hrustljava, pri strani pa opaziš da sta dve tretjni lososa že obarvani svetleje, ga s pomočjo spatule obrni in le nekaj sekund peci še na drugi strani.
Medtem ko se losos peče, v kozico nalij hladno vodo ter dodaj krompirček in malce soli. Zavri, nato znižaj in kuhaj nekaj minut.
V kozici na hitro pokuhaj še mlad stročji fižol, redkvico in čebulico ter žlico graha, malce pozneje pa dodaj še sladki grah, ki potrebuje najmanj časa.
Pečen ribji file prestavi na krožnik s kuhinjsko paprinato brisačko, da popije odvečno maščobo. Krompir in zelenjavo pa preko cedilnika odcedi.
Na krožnik daj žlico gladkega grahovega pireja, kuhano zelenjavo ter kos lososa.
Tik pred serviranjem pokapljaj z nekaj kapljicami oljčnega olja, po želji pa za svežino lahko dodaš še malce limone.
Lepo začinjen ribji file se krasno poda k nežnemu pireju in mladi zelenjavi. Mikrozelenjava s svojim bogatim okusom, videzom in nenazadnje številnimi zdravimi snovmi naredi piko na i. V resnici zelo preprosta jed, za katero ne potrebuješ veliko časa in si jo lahko privoščiš katerikoli dan v tednu.
In če v kratkem želiš povabiti prijatelje na večerjo, pozabi na drage restavracije. Povabi jih k sebi domov ter z lepo postrežbo razvajaj sebe in njih. Konec koncev pa je druženje tisto, ki je najbolj vredno.
Čeprav sem lososa zaradi želje po hrustljavo pečeni kožici tokrat pekla kar na precejšnji količini avokadovega olja, grahov pire pa sem pripravila izključno na maslu, pa za piko na i nekaj kapljic kvalitetnega olivnega olja vsekakor ne bilo odveč.
Recept je primeren za lahko poletno večerjo, če pa boš losos/a po zgornjem receptu pekla za kosilu, si zraven vseeno privošči še kakšno solato. Moja tokratna izbira je bila kisla krompirjeva solata z mladimi domačimi kumaricami in čebulico.