Saj ne, da bi bila ena tistih, ki bi se nenehno pritoževala nad vremonom, a če sem iskrena, dostikrat vseeno se. Sem pač oseba, ki resnično ne mara nizkih temperatur in tudi ne ena redkih, ki bi uživali v oblačnem in deževnem vremenu.
Zato sem še toliko bolj vesela, kadar posije sonček. Sploh tisti prvi, težko pričakovani. Kljub temu da smo že dobro vkorakali v mesec maj in bi bilo za ta čas že nekako logično, da je vreme toplo in tipično pomladansko, se to še ni zgodilo. Z redkimi izjemami smo bili vse do zdaj deležni stopinj, ki se niso dvignile nad petnajstico.
Pretekli vikend, se je to končno spremenilo. Oba dneva, sploh pa nedelja, sta bila zares čudovita. Prijetno topla, brez vetra in z nebom, na katerem ni bilo niti enega samega oblačka. Zaradi osebnih težav (in teh ni malo), sem ena tistih, ki jo razveselijo že stvari, ki so za mnoge samoumevne. Tudi vremena. Še vedno sem čisto premalo hvaležna za vse kar pravzaprav imam, streho nad glavo (pa čeprav si močno močno želim čisto svojo), za naravo, ki me obkroža… Se pa trudim. Trudim se, da bi čimvečkrat videla lepoto v majhnih, nepomembnih stvareh. Ker niso nepomembne. In ravno tiste majhne so ključ do lepšega in bolj zadovoljnega življenja. A včasih je težko. Včasih zares vidim(o) predvsem negativne stvari, sploh če so vezane na zdravje in s tem seveda na celotno počutje.
Je pa zagotovo ena izmed stvari, ki me osrečuje, v kateri uživam in za katero sem močno hvaležna dobra hrana. Zame je dobra hrana tista, ki je pripravljena doma. Iz sestavin, ki jih imaš (imam) najraje. Pisana in raznolika, polnovredna in hranilna. Nikoli dolgočasna, a vedno zelo okusna. Takšna, ki privabi nasmeh na obraz. Včasih zadostuje le nekaj pravih sestavin in nekaj minut časa in že lahko uživam v krožniku, po mojem okusu. Če imam več časa, oziroma me zgrabi želja po eksperimentiranju, uporabim več sestavin, ki jih združim v kombinacijo okusov, ki jih morda kdo drug ne bi. Pa zanto niso prav nič eksotične ali nenavadne. Pri kuhanju ni nič prav in nič narobe. Pomembno je, da jed prilagodiš svojim potrebam, željam in okusu. zato – ne oziraj se na raznorazne diete in kulinarične modne smernice, temveč sledi sebi. Predvsem pa uživaj v vsakem grižljaju.
Današnje sestavine so enostavne. pomladne, če ne že malce poletne. Morda se zdi, kot da je riba glavna zvezda, pa ni. Sočni, v belem vinu dušeni krhlji koromača, mlad por in šparglji so tisti, za katero je vredno umazati dodatno ponev. Sploh če zelenjavo pripravljaš v kvalitetni, emajlirani posodi, ki predstavlja enega najbolj zdravih vrst kuhanja, v kateri živila ohranilo ves okus in vsa hranila.
No, da ne bom krivična. Tudi riba je tu z razlogom. Da pocrklja brbončice in me vsaj v mislih odnese na morsko obalo. Šumenje valov, ki sem jih med kuhanjem poslušala (na Youtubu), sončna krema, ki sem jo že zjutraj nanesla na obrazu in poln zmrzovalnik sladoleda, ki je čakal na svoj trenutek v ležalniku pod krošnjo domače jablane (žal ne borovca) so k tem malce pripomogli, po morski zrak pa se boom vseeno morala zapeljati do obale.
Še nekaj sestavin je, brez katerih ni prave poletne jedi. Najboljše ekološko oljčno olje s slovenske Istre, nekaj rezin limone, svež rožmarin ter velik ščep piranske soli. Kozarček vina? Če želiš, absolutno. Točno tistega, s katerim si tudi kuhal/a.
Sestavine:
- 200 g na krhlje narezanega koromača
- 100 g očiščenih in olupljenih špargljev
- 85 g narezanega pora
- 2-3 stroke drobno sesekljanega česna
- lupinica 1/2 bio limpne
- nekaj vejic svežega timijana
- sol in poper
- 150 ml zelenjavne osnove ali vode
- 50 ml belega vina
ter
- 1 sveža jadranska orada
- nekaj vejic svežega rožmarina
- sol
- rezine limone
Postopek:
Pripravi oprano zelenjavo. Če so zunanji listi koromača nekoliko suhi, jih odstrani, prav tako odstrani otrdeli spodnji del. Zato raje izberi malce večji gomolj, da bo pripravljenega koromača na koncu dovolj. Koromač prereži in polovici nareži na debelejše krhlje. Koromačevo zelenje prihrani za konec. Špargljem odstrani oleseneli del, spodnji del stebel lahko olupiš z lupilnikom, da bodo sočnejši, sploh če so že nekaj dni stari. Tudi tukaj naj zapisana teža ustreza že pripravljenim špargljem. Por nareži na tanke kolobarčke, če je debelejši, ga prej prečno prereži. Uporabi le bel in svetlo zeleni del.
V globji posodi segrej nekaj žlic oljčnega olja. Dodaj koromač in ga počasi praži nekaj minut, pri tem pa seveda večkrat obračaj. Ko se zmehča, v posodo dodaj por, malce zatem še česen. Zelenjavo malce posoli in med pogostim mešanjem praži da se por zmehča in malce obarva. Nato dodaj limonino lupinico in osmukan sveži timijan. Premešaj ter zalij z osnovo in vinom. Dodaj še narezane šparglje, malce soli in ščep sveže mletega popra. Počasi kuhaj nekaj minut, da vino izpari. Zelenjava je pripravljena ko je ravno prav zmehčana. Po potrebi seveda lahko dodaš nekaj več tekočine.
Medtem ko se pripravlja zelenjava, speci ribo. V ponev dodaj nekaj žlic oljčnega olja, ribo pa pred peko dobro obriši s papirnato kuhinjsko brisačko. Na obeh straneh ribo z nožem nekajkrat zareži, kožico in v notranjost ribe dodaj ščep soli in nekaj vejic svežega rožmarina. Z nekaj soli potresi tudi kožico. Ribo speci na vroči ponvi ter jo serviraj z zelenjavo, rezinami limone, svežimi zelišči in prihranjenim koromačevim zelenjem. Sol in poper – po želji in okusu.
Najboljša riba je znotraj še sočna, njena kožica pa je fino hrustljava. To dosežeš s pravilno temperaturo (naj bo dokaj visoka) in ne predolgo oziroma ravno prav dolgo peko.
H takšnem kosilu se lepo poda kuhan ali pečen (mlad) krompir. Lahko pa tudi (le) kos kruha, s katerim popivnaš omako, ki ostane v posodi z zelenjavo.
Orada je jadranska, koromač in por sta iz primorskega konca, šparglji pa žal ne. A tudi gorenjski in to iz sosednje vasi, so naravnost odlični!
Zelenjava je pripravljena v emajlirani posodi Riess na oljčnem olju Morgan, na katerem se je pekla tudi ribica.
