Sočen in mehak losos, ki se skupaj z nadvse okusnim koromačem peče v pečici. Ne premalo in nikakor ne predolgo. Ravno prav, da v miru poskrbiš še za prijetno limonino omako s pistacijami. In da nasekljaš sočne, v oljčnem olju vložene in prijetno slane na soncu sušene paradižnike, ki jih nato radodarno potreseš tako čez ribo kot zelenjavo. Takšno kosilo je pripravljeno izredno hitro. Vse skupaj je zelo enostavno in skoraj povsem brez umazanih posod. Tako ti ostane dovolj delovnega prostora in časa, da razmisliš o pravi prilogi. In prava bo tista, ki je tebi najljubša. Svilnati ozki reznci, riž – bel ali rjav ali pa v pečici pečen krompirček.
Ribe bi morali jesti večkrat. Sploh modre ribe so zelo zdrave, polne omega 3 maščobnih kislin, ki pozitivno vplivajo na mnoge procese v telesu. Ribe so lahko prebavljive ter polne beljakovin. Sama sodim bolj v skupino ljubiteljev hitratov. Mlečne izdelke uživam redko, mesa na krožniku ni vsak dan, jajca sicer pridejo na vrsto nekoliko pogosteje. In čeprav imam ribe (in nekatere druge morske sadeže kot so gamberi – večji ne tisti mali ‘črvički’) zelo rada, pa sem jih včasih jedla veliko pogosteje.
V mesto je vsak teden prišel kombi, v katerem je simpatičen gospod prodajal svež ulov. Pri njem sem vedno kupovala sardele – so ene mojih najljubših in po mojem mnenju tudi najbolj zdrave. Gospoda že vsaj dve leti ni bilo naokoli in kljub temu da imam v zamrzovalni skrinji veliko vrečo zamrznjenih sardel, to pač ni isto. Nanje se morda spomnim enkrat mesečno. Če se. Vedno pa sem imela na zalogi zamrznjene ribe, ki jih je ujel moj oče. Je namreč strasten ribič, ki je včasih lovil le sladkovodne ribe (postrvi), danes pa se veliko bolj navdušuje nad morskim ribolovom. Jaz pa tudi, saj to pomeni, da domov prinese orade, mole in moje najljubše – skuše. No jih je prinesel. Zdaj že eno leto ne lovi. Morje pač ni v naši občini 😉
Konzerviranih rib se izogibam. Sploh tistih z limono ali rib v paradižnikovi omaki. Kislina reagira s pločevinko in namesto zdravih rib vase dobiš vse prej kot kaj koristnega. Priznam pa, da obstaja znamka, ki mi je noro okusna. V njej razen oljčnega olja in soli (ter rib seveda;) ) ni nobenih drugih dodatkov in tu pa tam si jih vseeno privoščim. Priročne so, kadar za kuhanje nimam časa. Poleti sem včasih tu pa tam kupila tune, ki sem jih s svežim paradižnikom in polnozrnato žemljico rada jedla za hitro malico. Tune zdaj kupujem v kozarcu, a zopet, res le redko.
Nekoliko pogosteje kupim lososa. Še nikoli nisem kupila svežega, kar v prihodnosti zagotovo moram narediti, saj želim uživati tudi v hrustljavo zapečeni skorjici. Kupujem komplet dveh zamrznjenih filejev, ki seveda kože nimajo. Pred uporabo je lososa seveda potrebno odtaliti, nato pa je priprava nadvse enostavna in hitra.
Po peki lososa v kuhinji ni neprijetnega in močnega vonja (kakor na primer po svežih morskih ribah z Jadrana) in ker sam po sebi nima izrazitega okusa ga lahko pripraviš na veliko različnih načinov in v kombinaciji raznolikih sestavin. Današnjo sem ti že razkrila. Losos, limona, pistacija in suhi paradižniki. Ter seveda gospod koromač. Zelenjava, ki je vredna vikanja. Nežen aromatičen gomolj naravnost obožujem in skoraj ni dneva ko ne pristane na mojem krožniku. Užiten je surov, na res tanke lističe narezan v solati (še bolj da ga prej malce mariniraš da se zmehča), a meni je veliko ljubši popečen, kuhan ali dušen. Skupaj z drugo zelenjavo, ki jo z reznaci, kvinojo, ajdovo kašo… jem za večerjo. Če koromača še ne poznaš, je skrajni čas, da mu daš priložnost. Je nežnega, rahlo sladkega okusa, s prijetno noto okusa janeževih semen.
Recept je za eno osebo.
Sestavine:
- pol večjega koromača
- oljčno olje
- file (zamrznjenega) divjega lososa*
- pest oluščenih pistacij
- pol limone
- žlička (rjave riževe) moke**
- dva v oljčnem olju vložena suha paradižnika
- sol in poper
*lososa dan prej vzemi iz zamrzovalnika ter ga počasi odtali v hladilniku
** ali katero koli drugo moko
Postopek:
Preko noči v hladilniku odtali file lososa. Pol ure pred peko ga postavi na sobno temperaturo ter dobro obriši s ppairnato brisačko da se osuši.
Pečico ogrej na 200 stopinj. V oljčnem olju vložene suhe paradižnike malce popivnaj, nato jih drobno sesekljaj.
Koromač nareži na tanjše rezine, zelenje prihrani. Na oljčnem olju ga na sredi temperaturi malce zapeči, da dobi lepo barvo, nato zalij z malo vode in poduši le toliko, da se zmehča. Z vilico ga preloži na pekač, obložen s peki paprijem ter nanj postavi file lososa. Ribo in zelenjavo s čopičem dobro premaži z oljčnim oljem, lososa pa po vrhu še soli in popraj. Peči približno 10 minut, oziroma dokler losos ni primerno pečen (a pazi, ne prepečen).
Medtem ko se losos peče v ponvici, kjer se je pekel koromač na hitro popraži grobo sesekljane pistacije. Zalij jih s polovico sveže iztisnjene limone ter dodaj dve žlici oljčnega olja. Zavri, nato temperaturo znižaj. Pistacijo s pomočjo žlice prestavi na manjši krožnik.
V ponev enakomerno potresi žličko* moke in jo dobro vmešaj. Zalij z mrzlo vodo ter z metlico dobro premešaj, da se znebiš grudic. Dodaj sol (če je pistavcija slana s soljo ne pretiravaj) ter sveže mlet črni poper. Omako pogrej, poskusi in po želji prilagodi začinjenost.
Na krožnik serviraj koromač in lososa ter vse skupaj prelij z omako. Dodaj pistacijo ter suhe paradižnike ter drobno sesekljano koromačevo zelenje.
*za več omake dodaj več moke in več vode. Omaka bo gostejša, če bo vode manj in redkejša če jo bo več. Končano na štedilniku obdrži le toliko časa, da ostane topla – predolgo pogrevanje omako reducira in zgošča – če se to zgodi, pred postrežbo prilij še malce vode in premešaj
