Z njoki je lahko precej dela. Lahko pa dela skorajda ni. In takšne recepte imam najraje. Za današnje ne potrebuješ nobenega posebnega znanja, pa tudi napora ne. Vse skupaj se pripravlja skorajda samo. Krompir se za pire sicer peče kar nekaj časa, a nič hudega. Med pečenjem lahko pozabiš nanj in medtem narediš kaj drugega. Ali le počivaš. Ker tudi to paše.
Pire sladkega krompirja nato le zmešaš z moko, testo z dlanmi razvaljaš v kačo, narežaš in za nekaj minut vržeš v krop. Njoke lahko ješ kar takoj. Kuhane, s kakšno fino omakico. Lahko pa jih popečeš, tako kot to skoraj vedno (pri katerihkoli njokih) naredim jaz. Veliko raje imam namreč hrustljavo zapečeno testo, kot pa kuhano. Popečeni na kvalitetnem olju, skupaj s tebi ljubo začimbo, so le še bolj okusni.
Tokrat so njoki zavzeli glavno vlogo. Zanje nisem pripravila nobene omake ali kakršnekoli druge zelenjavne (ali mesne) priloge. Olje, česen, nekaj svežega žajblja ter hrustljavo popečene, aromatične in prijetno maslene pinjole, za svežino pa malce nastrgane lupinice ekološke limone je vse, kar sem potrebovala. Servirani so na enem mojih najljubših krožnikov iz debelejšega kamna, ki zadrži toploto. Takšne kvalitetne lahko kupiš v trgovini Coincasa.
Sestavine:
- 200 g pireja sladkega krompirja*
- 125 g svetle ajdove moke
- olivno olje
- strok česna
- nekaj žajblovih listov
- pest pinjol
- limonina lupinica
- grobo mleta sol
- sveže mlet črni poper
*teža surovega krompirja za tolikšno količino pireja je približno 380 g
Postopek:
Krompir s krtačko za zelenjavo dobro skrtačiš. Z vilico ga večkrat prešpikaš, nato pa postaviš na pekač, obložen s peki paprijem ter v naprej ogreti pečici pri 200 stopinjah pečeš, dokler se sredica ne zmehča. Krompir rahlo ohladiš, prerežeš in z žlico izdolbeš meso. V mešalniku ali s pomočjo sesekljalnika ga spasiraš v gladek pire. Zmešaš z moko. Testo oblikuješ v kepo, po želji pustiš da malce počiva, ni pa nujno.
Z nožem razdeliš testo na štiri dele. Dlani pomokaš ter posamezne kose testa na pomokani površini nežno razvaljaš v za prst debelo kačo. Z ostrim nožem testo razrežeš na približno centimeter in pol velike njoke.
Medtem ko delaš njoke, na kuhinjski plošči že lahko zavreš velik lonec vode, ki si ji doda/a velik ščep soli in kanček olja. Ko voda zavre, temperaturo malce znižaj, tako da voda rahlo brbota. V lonec počasi spuščaj njoke ter kuhaj nekaj minut oiziroma dokler ne priplavajo na površje. Tam jih pusti nekaj sekund, nato pa s penilko preloži na raven, rahlo vlažen krožnik. Med kuhanimi njoki naj bo malce prostora, da se ne zlepijo skupaj.
V ponvi segrej olje, dodaj česen ter drobno sesekljan žajbel. Nežno popraži, nato dodaj pinjole in vse skupaj praži še nekaj minutk. Dodaj njoke. Popeci jih z vseh strani. Tik pred serviranjem jih potresi s svežo naribano lupinico ekološke limone in premešaj.
Za piko na i njokom dodaj še nekaj kapljic svežega kvalitetnega oljčnega olja ter jih posuj z grobo mleto soljo ter poprom.
Tokratni recept je veganski in zaradi izbire moke tudi brezglutenski. Da pa so njoki tako okusni gre zahvala predvsem ajdovi moki, ki je ena mojih najljubših. Sveže mleta iz surove, zelene ajde je zračna, nežna in okusna. za več informacij o nakupu katerihkoli sestavin sem vedno na voljo 😉