Po čem pa tebi diši božič? Po domači orehovi potici, čokoladnih ali marmeladnih piškotih? Prepričana sem, da vsekakor po čem sladkem. Tudi zame so sladke dobrote tiste, ki zapolnijo dom s toplino ter pomagajo ustvariti pravo praznično vdušje. Ni božiča brez začimb, sploh cimeta. Pa seveda po (praženih) oreščkih, pomarančni lupinici… V zadnjih dneh leta pa v takšni ali drugačni obliki zagotovo ne smejo manjkati niti brusnice.
Imam jih zelo rada. Sploh suhe, tiste, ki so slajene zgolj z jabolčnim sokom. So sladke, v sebi pa vseeno nosijo tisti drobec kisline, zaradi česar v različnih jedeh poskbijo za prijetno sočnost. Suhe brusnice v čežani, ki jo skupaj s proseno kašo spečem v pečici in pečeni dodam še veliko žlico (kokosovega) jogurta ter nekaj nasekljanih lešnikov. Tako zelo preprosto, pa tako dobro. Brusnice dodam tudi drugim kašam in kosmičem, sploh ovsenim, v jabolčnem zavitku so že pred leti uspešno prevzele mesto rozin, neverjetno dobro pa se obnesejo tudi v slanih jedeh.
Medtem ko sama prisegam na suhe brusnice ter v zadnjem času na brusnični prah oz. fino mlete suhe brusnice, pa je brusnična marmelada tista, ki je pred leti osvojila mojo mamo. Tudi meni ni slaba, čeprav nisem ravno velik ljubitelj marmelad. Večina mi je namreč močno presladkih, brusnična je zato ena izmed svetlih izjem.
Navadno so v brusnični marmeladi še celi plodovi vitaminov polnih jagod kar je, namazano na kruhu povsem okej, enako dobro pa tudi v brusnični omaki, ki jo za božično večerjo, zdaj že tradicionalno, pripravim vsako leto. Včasih iz zamrznjenih brusnic včasih pa kar s pomočjo že pripravljenega džema. Lepo paše k različnim vrstam mesa, pa naj bo to pečenka ali preprosta perutnina.
Se pa takšna marmelada oz. bolje rečeno džem, ne obnese najbolj pri peki slaščic. Tam prav pridejo predvsem malce gostejše, a še vedno lepo mazljive povsem spasirane in gladke marmelade. Ravno pred kratkim sem odkrila brusnično, ki ima poleg vseh prej omenjenih lastnosti še nekaj dodatnih prednosti. Ne vsebuje sladkorja, saj je slajena zgolj z jabolčnim sokom, zgoščena pa je z naravnim pektinom. Za piko na i so vse tri sestavine ekološkega izvora.
Ker so tudi pri peki pomembne kvalitetne sestavine, mi takšne marmelade ni prav nič škoda. Z veseljem jo uporabljam v različnih sladkih dobrotah, s katerimi se sladkam v prazničnem času, kot so na primer brezglutenski lešnikovi linški piškoti ali pa ti preprosti, a tako zelo rahli in okusni pirini muffini, v katerih seveda ne manjka tista začimbica, brez katere praznikov ni – cimet!
Sm se pa teh marmeladnih kolačkov lotila čisto slučajno in povsem na hitro. Peke danes sploh nisem imela v načrtu, pa sem se hitro premislila, ko sem se odločila, da mi bo nekaj muffinov prav prišlo še jutro, ko jih bom kot malce zapoznelo božično darilce lahko podarila svojim bližnjim.
Moje slaščice so običajno povsem brez sladkorja, vsaj tistega belega. Tega uspešno nadomeščam s ksilitolom (brezovim sladkorjem brez kakršnih koli slabih lastnosti), občasno pa tudi s kokosovim sladkorjem. Če le lahko pa se odločim za tekoče sladilo. Največkrat za javorjev sirup, tu pa tam pa za med ali agavo.
Tudi tokrat sem vztrajala pri tem, da morajo muffini kljub vsemu biti malce bolj zdravi, vseeno pa enako okusni od ‘običajnih’. Uporabila sem kombinacijo brezovega sladkorja ter ekološkega surovega rjavega trsnega sladkorja. Za kolačke sem potrebovala še čisto malo ekološkega masla, eno jajce iz bližnje kmetije, malo nerefiniranega sončničnega olja ter sveže mleto ekološko pirino moko. To kupujem v posebni trgovinici, kar prek spleta, saj je to v zadnji mesecih zagotovo najlažje. Navadno tam sicer kupujem ajdovo moko, brez katere pri meni ne gre, v zadnjem času sem navdušena tudi nad njihovo polnovredno riževo moko. Ker v 90 odstotkih jem hrano brez glutena, mi ti dve pri peki kruha in peciv prideta še kako prav. Gluten jem le občasno in le v obliki pirine moke. Ta je veliko lažje prebavljiva od pšenične ter vsebuje veliko mineralov in vlaknin, sploh ta, ki je sveže mleta in ni že mesece stala na trgovskih policah. Pirina moka je rahla in že sama po sebi zelo okusna. V kombinaciji s cimetom, sladkorjem in okusa polno marmelado pa še toliko bolj.
Iz spodnji sestavin sem pripravila 8 kolačkov, skupaj s pripravo pa zanje nisem potrebovala več kot pol ure časa.
Sestavine:
- 30 g mehkega masla
- 2 JŽ (cca 30ml) hladno stiskanega sončničnega olja
- 50 g brezovega sladkorja (ksilitola)*
- 35 g surovega rjavega sladkorja
- 1 jajce
- 3/4 čž pecilnega praška
- 1/4 čž sode bikarbone
- 1/4 čž muškatnega oreščka
- 1/2 čž prave burnonske vanilije v prahu
- 1/2 čž cejlonskega cimeta**
- 150 g pirine moke
- 125 ml (riževega) mleka
- gladka (brusnična) marmelada
- malo masla
- mešanica cimeta in sladkorja
*lahko tudi navadnega (ekološkega) belega sladkorja
**ker je neprimerno boljšega okusa od drugih vrst cimeta
Postopek:
Pečico segreješ na 200 stopinj.
Z (ročnim) električnim mešalnikom gladko stepeš mehko maslo s sladkorjem in oljem. Dodaš jajce in ponovno miksaš. V gladko kremo streseš pecilni prašek, sodo bikarbono, sveže mlet muškatni orešček ter cimet, pol moke ter pol mleka. Zmiksaš. Nato ddoaš še drugo polovico moke in mleka ter še zadnjič vključiš mešalnik da dobiš enakomerno gladko vmešano zmes.
Papirčke za muffine vstaviš v pekač ter jih rahlo namastiš. Z zmesjo napolniš papirčke za muffine nekje do polovice, nato dodaš žličko marmelade, čez njo pa še malce zmesi. Pazi, da papirčkov ne napolniš povsem do robu, saj bodo med peko še narasli.
Kolačke pečeš pribižno 17 minut (manj ali več, odvisno od pečice). Gotovi so, ko zobotrebec po vbodu vanje ostane suh.
Muffine preložiš na rešetko in še rahlo tople premažeš s stopljenim maslom ter bogato posuješ z mešanico cimeta in sladkorja.
Ko torej zmanjka piškotov in ko imaš potice že vrh glave, takrat na vrsto pridejo puhasti cimetovi kolački, ki jih po želji namesto z brusnično marmelado lahko napolniš tudi s katerokoli drugo. Če brez čokolade ne moreš, poskusi s kakšnim finim čokoladno lešnikovim namazom (po možnosti domačim oz vsaj takšnim, v katerem sladkor ni na prvem mestu sestavin). In veš kaj? Muffini bodo prav tako dobri tudi, če nadeva ne bodo imeli. Za k popoldanski skodelici božičnega čaja ali omamno dišeči jutranji kavici…
