Letos ne bo potice. Pa čeprav imam krasen, zelo kvaliteten emajliran potičnik. Za peko potice pred božičem namreč ne bom imela časa, bolj kot pomanjkanje le-tega pa nisem premišljevala o tem, kakšna naj bi potica to leto bila. Ne delam jih pogosto, pa vseno vsakič preiskusim kakšen prav poseben recept. Pred peko potice vedno malce raziskujem – kakšno testo bi bilo najboljše (in seveda najbolj zdravo ter po možnosti brez glutena in/ali kvasa), kakšen nadev bi lahko pripravila, da bi bila potica res nekaj posebnega. No, za takšne stvari letos ni časa. Kljub temu, da ima kar nekaj ljudi, ki jih poznam, zadnje mesece kar malo preveč časa, jaz takega problema žal nimam 🙂
Zato sem se odločila, da namesto potice spečem biskvit. Kar v potičniku, da bo vsaj oblika potobna potički. Moj pogoj? Biskvit mora biti rahel, sočen, prijetno sladek, zdrav in brez glutena. Sem zahtevna? Verjetno kar precej, a na koncu mi je uspelo celo to, in povsem po naključju, da pecivo ne vsebuje niti laktoze. Namesto masla sem namreč uporabila oljčno olje, mleka pa sploh nisem potrebovala.
Se pa kolaču godi huda krivica. Megleno in oblačno vreme, zastarel telefonski fotoaparat ter jaz, ki si v želji da čimprej poskusim pecivo ne vzamem dovolj časa, da bi sočnost kolača vsaj približno prikazala tudi takole – na daljavo. V tem primeru eno zagotovo drži – videz ni vse!
Tako kot tudi sladkorja ne. Kolač je sladek že zaradi jabolčne čežane, ki je verjetno eden izmed glavnih razlogov za sočnost kolača, pa tudi za to, da je ta bol sladek. Seveda brez sladila ni šlo, tokrat v obliku cvetličnega medu.
K jabolkom seveda sodi cimet, ki je že tako ali tako ena mojih najljubših začimbnic. V čežano navadno dodam (kar nekaj) sveže naribanega ingverja, tokrat pa sem se odločila za sveže naribano lupinico ekološke limone.
Zadnjič sem dobila tri marmelade. Marmelad sicer ne jem pogosto, oziromo jo jem le, če vem, da je bodisi domača, ekološka ali takšna, v kateri glavna sestavina ni sladkor. Marmelad znamke Fiordifrutta prej še nikoli nisem poskusila in res sem veliko zamudila. Če bodo vse tako zelo okusne kot prva, ki sem jo odprla, potem vem, da sem našla marmelade, ki jih bom z veseljem kupovala. Italijanska ekološka znamka za slajenje marmelad uporablja zgolj zgoščen jabolčni sok, namesto želirnega sredstva pa naravni pektin. In to je vse. Nič sladkorja, nič dodatkov. A z veliko okusa.
Ker je kolač ‘nič drugega’ kot preprost, a zelo okusen, rahel in povsem naravno brezglutenski biskvit, sem si ga namesto s smetano, jogurtom ali kepico sladoleda (in prepričana sem da bi bilo vse od naštetega enako okusno) raje postregla z žlico limonine marmelade. Kar se je pozneje sprevrglo v vsaj pol kozarčka limonine marmelade! Pa ne zato, da bi prekrila okus jabolčnega kolača pač pa zato, ker je to verjetno edina marmelada, ki jo lahko jem kar po žlici in zato, ker nisem ostala zgolj pri enem kosu kolača! Ni presladka, a kljub temu da je limonina, tudi kisla ni. Je prijetno osvežilna in polnega okusa. Ponjo ti ni potrebno prav daleč. Dobiš jo na spletni strani all natural in v nekaj dneh bo pri tebi. Seveda h kolaču lahko postrežeš tudi drug okus marmelade, priporočam le, da je sadni delež čimvišji ter da izbiraš med bolj osvežilnimi vrstami. Če v shrambi ne bi imela limonine, bi se zagotovo odločila za brusnično.
Recept za jabolčni kolač je eden tistih receptov, ki si jih je vredno zapomniti, predvsem če obožuješ mehke, sočne in rahle kolače in sploh, če raje posegaš po brezglutenskih sladicah. Priprava je enostavna in hitra, zato si kolač lahko pripraviš praktično kadarkoli. Tudi sredi tedna in tudi takrat, ko domov prideš šele zvečer. Prepričana sem, da bo jutranja kavica s kosom omamno dišečega biskvita še toliko slajša.
Za pripravo potrebuješ polnovredno riževo moko. Ne ustraši se, ker je sploh ni težko dobiti. Tam, kjer jo kupujem jaz, jo meljejo sproti, zato je povsem sveža, lahka in zračna. Riž seveda ne vsebuje glutena, zato ga tudi kolač ne.
Sestavine:
- 450 g jabolčne čežane*
- 70 ml oljčnega olja
- 150 g medu
- sveže naribana eko limonina luplinica
- 2 jajci
- 300 g polnovredne riževe moke
- ščep soli
- pol čž cimeta
- 1 polna čž sode bikarbone
*čežano pripraviš tako, da olupiš, razpeščičiš ter na krhlje narežeš jabolka. V posodi jih s kakšno kapljico vode dušiš domehkega, nato jih z vilico pretlačiš v čežano ter ohladiš. Za orientacijo – za 450 g čežane sem podušila cca. 750 g pripravljenih jabolčnih krhljev
Postopek:
Pečico segrej na 175 stopinj.
V miskerju do gladkega vmešaj prvih pet sestavin.
Moko presej v večjo skledo ter ji primešaj ščepec soli, sodo bikarbono ter cimet. Na sredini naredi jamico ter vanjo vlij mokre sestavine. Vse skupaj z žlico ali kuhalnico dobro zmešaj, dokler ne dobiš gladke zmesi. Vlij jo v pekač, ki si ga pred tem dobro naoljil/a ter narahlo potresla z moko.
Peci dobrih 50 minut oziroma dokler lesena paličica po vbodu v kolač ne ostane suha.
BIskvit ohlajaj približno 15 minut, nato ga prevrni na rešetko, odstrani model in ohladi.
Ponudi s smetano, sladoledom ali žlico kvalitetne osvežilne marmelade.
V čem peči? Najbolje v kvalitetnem pekaču (z luknjo), iz katerega bo kolač zlahka spolzel. Ko gre za kuhinjske posode že dolgo prisegam na znamko Riess. Gre za emajlirano posodo, ki je praktično neuničljiva. Hrana, pripravljana v takšnem materialu obdrži okus, kuhanje v njej pa tudi zelo zdavo. Vseeno ne bo škodilo, če pekač pred tem dobro namastiš, sploh osrednji del. Sama ga vedno tudi rahlo pomokam, nato pa obrnem na glavo in potresem po dnu posode, da odstranim odvečno mooko. Na ta način lahko narediš dodatno, zaščitno plast, na katero se biskvit ne bo prijel.
