Kavno rožičevi muffini s cimetom (in to brez kave)

Hitro pripravljeni kolački, v katere sem namesto skodelice kave zamešala njen veliko bolj zdrav nadomestek, so odličen prigrizek za katerikoli trenutek dneva. Takrat ko ti v želodcu že malce kruli ali le, ko si zaželiš nekaj ravno prav sladkega. To, da kar pokajo od zdravja, pa je le še dodaten plus in razlog, da se jih lotiš tudi ti. To niso puhaste in kremaste, sladkorja polne majcene tortice, temveč nekoliko slajša malica z močnim čokoladnim okusom. Pa čeprav čokolade skorajda ne vsebujejo, kakav pa sploh ne.

Namesto kave že nekaj let pijem cikorijo. Občasno si privoščim malo dražjo, ekološko različico, sicer pa kupim cikorijo, ki je na voljo v obeh večjih trgovskih verigah. Ker je instant, je pripravljena zelo hitro. Žlico cikorije prelijem z vročo vodo, namesto sladkorja pa dodam enega naravno slajših rastlinskih napitkov. Pri pripravi napitka lahko mleko (ali rastlinski naptek) v celoti nadomesti vodo. Za vse, ki imate raje kot črno, belo kavo. Cikorija bo seveda veliko bolj grenka, če mleka sploh ne uporabiš, lahko pa jo namesto tega sladkaš z nekaj rjavega sladkorja. Tako kot pri vsem, moraš tudi pri toplih napitkih najti pravo formulo za svoj okus.

In zakaj cikorija in ne kava? Tudi meni kava občasno zadiši, a če ti povem po pravici, mi kasneje v želodcu ne naredi prav nič dobrega. Poleg tega mi v ustih pusti neprijeten okus, po žilah pa mi požene adrenalin, zaradi katerega postanem precej hiperaktivna, a na povsem neprijeten način. Morda je to tudi zato, ker jo pijem le občasno in telo na dozo kofeina ni navajeno, pa tudi zato, ker sem precej suhljata in se me kofein neverjetno hitro prime. Po cikoriji se odlično počutim. Takrat ko jo pijem in tudi dolgo potem. V ustih ne pusti neprijetnega okusa, pa čeprav okus pri pitju pravzaprav precej spominja na kavo. Cikorija je povsem brezkofeinska in jo zato lahko piješ tudi ob večerih, z belo ‘kavico’ pa brez težav postrežeš tudi svojemu malčku. Cikorija je tudi izjemno zdrava. Je dober vir vitaminov A, B in C, v njej je tudi precej kalcija, fosforja, magnezija in cinka. Polna je vlaknin zato blagodejno vpliva na črevesno floro. Izboljša absorbcijo hranil in sodi med naravne prebiotike (ki so nujni spremljevalec bolj znanih probiotkov). Cikorija čisti in krepi telo, izboljšuje razpoloženje ter preprečuje številne blezni, zagotovo pa ni razlog za neprespane noči.

Že kar nekaj let namreč precej slabo spim. Zato zagotovo niso krive velike količine kave, kar te skorajda ne pijem. Občasno kakšno brezkofeinsko, pa še to bolj v dopoldanskem času in ko grem na kavico s prijatelji (kadar so lakoali odprti seveda). Zvečer zlahka zaspim, a se hitro tudi zbudim. Največkrat prižgem televizor in pogledam nekaj humorističnih oddaj, ob katerih si privoščim banano ali dve. Na rezine narezane, z limetinim sokom pokapljane in zamrznjene banane so moja šibka (nočna) točka. Tudi domače lučke so ena takšnih. Vanje poleg banane in limete pogosto pristane tudi nekaj fino mehkega avokada. Vse skupaj zmiksam v kremasto zmes, zamrznem in ko oz. če ne spim, vsaj užim 😉 In po njih mi, verjameš ali ne. vedno uspe še malo zaspati. Vem, da verjetno ni najbolje jesti ponoči, sploh pa ne zamrznjenih jedi in sploh ne ob tem letnem času. A si ne morem pomagati. Če mi je nekaj dobro in mi paše, se resnično ne morem upreti. Konec koncev… bi se sploh morala? Ne glede na to koliko ur mi uspe prespati, pa zjutraj nikoli nisem zaspana, temveč sem že v istem trenutku ko odprem oči pripravljena na nov dan. Navadno se zbujam med peto in šesto, včasih že prej, občasno pa mi uspe ‘potegniti’ še za kakšnih deset minut. Uau! 🙂

Danes nisem spala nič. Na srečo je bila zaloga banan pripravljena, na TV pa sem namesto zabavnih serij našla nekaj simpatičnih kuharskih oddaj, ki jih navadno sicer ne gledam. Nigella mi je všeč, je simpatična, umirjena in prava gurmanka. Medtem, ko mi je dala dobro idejo za hitro pripravljeno omako za špagete (recept bo prav prišel v naslednjem delovnem tednu, ko bodo na vrsti bolj ali manj hitro pripravljeni obroki), pa sem premišljevala kaj bi ta vikend spekla. Nekaj sladkega, pa vseeno zdravega, tako kot to vedno počnem.

Čeprav obožujem sadne sladice, pa čokoladne niso daleč za njimi. Verjetno najhitreje in najenostavneje je narediti muffine – majhne kolačke, ravno prav velike zalogajčke, ki si jih lahko privoščiš za zajtrk, malico ali ob popoldanski skodelici kave ali čaja. Ali še bolje – kar v vseh treh primerih. Spomnila sem se, da sem si shranila recept za kavno čokoladne muffine nekega španskega blogarja. Ti resnično vsebujejo kavo (moji pač ne, lahko pa bi), ne vsebujeo pa čokolade temveč naravno sladke rožiče (ter malo čokolade za piko na i 😉 ). Njegovi so v celoti veganski, moji niso. Vseeno pa tudi jaz nisem uporabila nobenih mlečnih izdelkov. Pa sem se jih lotila. Takoj po bogatem zajtrku, kakršnem se za vikend spodobi. Iz pečice sem jih vzela ravno pravi čas, preden sem se odpravila v Ljubljano k sestri. V drugo občino, seveda s kupom potrdil in konkretnimi razlogi za prestop ‘meje’.

Po vrnitvi domov, skuhanem kosilu in s skodelico matche v roki (pripravim jo z veliko rastlinskega napitka), je bila sladica kot naročena. Na pol pretrgani muffini, rahlo potopljeni v kremast napitek so naravnost fantastični. Niso presladki, niti pregrenki. Zaradi kombinacije brezglutenskih ovsenih kosmičev in s premislekom izbrane ajdove moke pa tudi povsem brezglutenski, česar bodo verjetno veseli mnogi. So muffini s karakterjem. Spominjajo na brownije ali čokoladni kruh. So nekoliko gostejši od običajnih tovrstnih sladic, a testo vseeno ni zabito. Z nekaj takšnih kolačkov brez težav nadomestiš zajtrk in ker bo ta že pripravljen, jutri lahko spiš malce dlje. Če ti to seveda uspe 😉

Že dolgo časa kupujem certificirano brezglutenske kosmiče, ki so trenutno na voljo tudi v eni izmed cenovno ugodnejših trgovin. Še vedno so kar precej dražji od običajnih, njihova cena pa je verjetno višja tudi zato, ker prihajajo iz ekološke pridelave. Ovsene kosmiče lahko kupiš v dveh velikostih. Večje in drobne. Večje imam sicer veliko raje, a v tem receptu se manjši veliko bolje obnesejo. Če teh nimaš jih lahko na hitro zmiksaš v sesekljalniku ali multipraktiku ter jih s tem nekoliko zdrobiš.

Tako kot pri kosmičih je tudi pri moki. Moka ni enaka moki in se najbolj čuti pri ‘nepšeničnih’ vrstah. Dolgo sem iskala ajdovo moko, ki ima prijeten in nežen okus. Moko, ki je rahla in zaradi katere kruh in peciva niso ‘zbiti’ kot pri mnogih drugih. In sem jo našla. Če te zanima kje, mi piši in z veseljem te napotim na pravo mesto.

Ker mleka niti ne maram niti ga ne prebavljam najbolje, ga v mojem hladilniku nikoli ni. So pa zato rastlinski napitki. Največkrat riževo, ki je tudi cenovno najugodneje, občasno pa si privoščim napitek znamke Isola in sicer kombinacijo riževega in mandljevega mleka. Čeprav mu ni dodan sladkor, je rastlinsko mleko izredno sladko, gosto in kremasto. Zaradi mandljev in s tem višje vsebnosti maščobe kot jo ima čisto riževo mleko, pa se zelo lepo tudi peni, kar pride prav pri mojih matcha in kurkuma ‘latte-jih’ 🙂

Še nekaj o rožičih. Rožičeva moka je veliko slajša od kakava, seveda od tistega presnega, nesladkanega kakava. Je bogat vir antioksidantov ter vsebuje številne vitamine in minerale. Zaradi visoke vrednost kalcija ohranja močne in zdrave kosti, zaradi selena pa zdravo delovanje ščitnice. Vitamin E med drugim poskrbi za lepo kožo, visoke vrednosti prehranskih vlaknin pa za presnovo in različne prebavne težave. Nase uspešno vežej različne strupene snovi in s tem čisti telo. Za razliko od kakav rožiči niso poživilo in tako kot cikorija ne vsebuje kofeina (kakav ga).

Proti čokoladi nimam čisto nič in če ni druge sladice, si košček ali dve temne, vsaj 70 odstotne čokolade privoščim po vsakem kosilu. Tudi kolačkom sem na koncu dodala nekaj nasekljane čokolade, ki se je med peko raztopila, a jim pustila slasten čokoladni priokus. Če brez čokolade res ne moreš, jo seveda lahko dodaš nekoliko več, lahko pa jo popolnoma izpustiš in se tokrat poigraš le z rožiči. Rožičevo moko lahko dobiš kjerkoli, sama sem tokrat kupila mlete rožiče znamke Buf in nikakor me niso pustili na cedilu. So povsem gladko mleti, prijetnega okusa in še ekološki. Čista zmaga 🙂

Za 10 manjših ali 6 večjih kolačkov…

Sestavine:

• 50 g drobnih ovsenih kosmičev
• 100 g svetle ajdove moke
• 15 g rožičeve moke
• 1/2 čž mletega cejlonskega cimeta*
• 1/2 čž pecilnega praška
• 1/2 čž sode bikarbone
• 75 g kokosovega sladkorja**
• 2 majhni jajci
• 15 ml stopljenega kokosovega olja
• 120 ml ohlajenega kavnega nadomestka***
• 65 ml rastlinskega napitka****
• malo grobo nasekljane temne čokolade

*neprimerno boljšega okusa od drugih vrst in edini, res pravi cimet

**lahko tudi več, če ti je ljubše bolj sladko pecivo; če kokosovega sladkorja nimaš, uporabi rjavega

***uporabila sem stoodstotno instant cikorijo, lahko pa izbereš projo ali kakšno drugo vrsto mešanega kavnega nadomestka, po želji pa tudi običajno instant kavo, kako blago ali močno ‘kavo’ pripraviš je seveda odvisno od tvojega okusa

****izberi slajše vrste rastlinskih napitkov, po možnosti brez dodanega sladkorja. Že rižev je krasen, moja tokratna izbira je bila kombinacija riževega in mandljevega napitka zgoraj omenjene znamke

Postopek:

Pečico segrej na 200 stopinj, pekač za muffine pa obloži s papirčki ali rahlo namasti silikonski pekač.*

V skledi zmešaj vse suhe sestavine.

V drugi razvrklaj jajca ter jim primešaj vse ostale sestavine: olje, mleko in ohlajeno žitno kavo. Te nato vlij med suhe sestavine in dobro premešaj.

Z zmesjo napolni vdolbine za kolačke. Po želji na vrhu vsakega potresi malo nasekljane temne čokolade.*** Peci jih 20-25 minut, oziroma dokler zobotrebec po vbodu vanje ne ostane suh. Ohladi jih na rešetki ter po želji potresi s sladkorjem v prahu. **

*silikonski pekači so super! Peka v njih ni škodljiva, kolački se popolnoma nič ne primejo in če je pekač še rahlo namaščen, ga po peki le obrneš, kolački pa kar sami skočijo ven. Ker papirčkov za peko ne potrebuješ, prihraniš, kolaček pa nima možnosti, da bi se nanj prijel. Tako res nič ne gre v nič 😉

**namesto običajnega sladkorja, uporabi mleto brezov sladkor t.i. ksilitol

***poskusi kakšen košček potopiti v sredino kolačka. V sredini te bo zagotovo pričakalo prijetno čokoladno presenečenje. Naslednjič tudi sama poskusim 🙂

Kolački so pripravljeni v dobre pol ure in če si zares neučakan/a si lahko enega privoščiš še rahlo toplega. Ostale pa si po nedeljskem kosilu privošči v družbi svojih najbližnjih. Jaz sem v sladkih zalogajčkih tokrat uživala kar sama, sem si pa sladico vseeno postregla tako kot je treba. Na ličnem, kot oglje črnem krožničku iz trgovine Coincasa ter s skodelico enega najljubših napitkov. In veš kaj? Družbe nisem prav nič pogrešala (tudi zato, ker je več sladkih zalogajčkov ostalo zame 😉 )