Morda se sliši hecno – nadev? Pa vendar bi to neke vrste lahko bil. Čeprav je nadev navadno polnilo za meso, največkrat perutninsko ali svinjino, pa ga lahko pripraviš tudi samostojno. Zagotovo je takšna priprava enostavnejša in hitrejša, saj se polnjeno meso peče veliko dlje kot običajno. Nadev vseeno lahko ponudiš ob kosu poljubnega mesa, če to želiš, ni pa nujno. V njem lahko uživaš tudi povsem samostojno – brez kakršnih koli drugih dodatkov. Morda nazdraviš le s kozarcem belega vina. Tisto s čimer kuhaš, tisto tudi piješ, kajne? 😉
Samostojno pripravljeni nadevi so tipična priloga številnim ameriškim družinskim večerjam. Sploh prazničnim, kot sta božič in novembrski zahvalni dan, ki ga praznujejo konec meseca. Pri nas ta še ni prišel v navado, kar je dokaj nenavadno, saj smo iz tujine prevzeli kar nekaj praznikov. Zahvalni dan se mi zdi lep opomnik, da sami v sebi premislimo čemu smo hvaležni ter se hkrati poskusimo veseliti vseh majhnih stvari. Tistih, ki nas ohranjajo srečne. To dvoje večini ne gre prav dobro od rok, že celo preprosta besedica hvala, gre marikomu težko z jezika.
Namesto zahvalnega dne Slovenci raje nazdravimo Martinovem. Takrat se dobro je in še bolje (oz. več) pije. Alkohola sicer ne uživam, oziroma si kozarček privoščim res le občasno. Veliko raje pa (dobro) jem.
In če dobro pomislim, kruhovi nadevi se tudi pri nas ne pripravljajo le kot direkten nedev za meso. Kruhove cmoke na primer kuhamo povsem samostojno, jih pa vseeno radi ponudimo ob kosu okusne pečenke, skupaj s čim bolj gladko omako. Kruhovi cmoki so tudi odličen dodatek golažu, da pa bi jih jedli samostojno – no, to morda počnejo le redki.
Nadev po spodnjem receptu pa brez težav lahko ješ samega. Tudi jaz sem ga. Poleg kruha zanj potrebuješ le še nekaj skromnih sestavin, malce vina in nekaj tekočine pa jajce ali dva, ki bosta vse skupaj povezala v okusno celoto. Nadev na pogled morda res ne spominja na nek kulinarični presežek, so pa okusi toliko boljši. Kruh ki se skriva v sredini je prijetno mehak in prepojen z okusi ostalih sestavin, zgornji kosi so prijetno hrutljavi. Ohrovt, ki je navadno precej grenak pa v kombinaciji z dušenim, maslenim koromačem izgubi to neprijetno lastnost, zaradi katere se ga marsikdo raje izogne.
Obstaja nekaj različnih vrst ohrovta. Prvi je verjetno najbolj znan – velika, zelju podobna glava temno zelene barve. Potem so tu majhne okrogle glavice brstičnega ohrovta, ki so nekaterim blazno všeč, mene pa nikakor ne morejo prepričati 🙂 In potem še listnati ohrovt. No, ta je enkraten. V njem je toliko vitaminv, mineralov, vlaknin in drugih hranljivih snovi, da si resnično zaluži naziv superživila. Liste lahko na hitro pokuhaš in pripraviš kot špinačo, ga premasiraš z malce olja ter na nizki temperaturi na pekaču obloženem s peki papirjem na nizki temperaturi pečeš čisto počasi, dokler ne postane fino hrustljav. Pred tem ga lahko začiniš s soljo, poprom, čilijem, kurmumo ali kakšno drugo tebi ljubo začimbo. Listnati ohrovt lahko ješ tudi v povsem surovi obliki, na primer kot del solate. Ker je trši in zaradi številnih vlaken težje prebavljiv, ga moraš pred tem z oljčnim oljem, limono in soljo dobro premasirati, pred tem pa odstraniti še trdo žilo na sredini lista. Ne priporočam pa ti, da pripraviš solato izključno iz listnatega ohrovta, saj je njegov okus precej močan in nekoliko specifičen. Če ga nisi vajen/a, ga v svojo prehrano dodajaj postopoma.
Tudi pri listnatemu ohrovtu obstaja več vrst. Najboj znani so ravni, rahlo nagrbančeni listi – takšnemu ponekod rečejo tudi dinozavrski ohrovt, saj spominja na kožo dinozavra.
Drugi je kodrolistnati. Takšen je tudi ta, ki ga vidiš na fotografiji. Brez težav bo uspeval v kakršni koli zemlji in se bo na njej obdržal še dolgo v zimo. Le na zmrzal ne čakaj 😉
Za kruhov nadev lahko uporabiš katerokoli listnato vrsto ohrovta.
Tudi kruh je tvoja izbira. Povsem navaden bel toast, kvašen polnozrnati ali pirin kruh, kruh z drožmi ali z vinskim kamnom… Sama sem velika ‘fenica’ kruha in pojem ga res veliko. V 90 odstotkih (ali več) je to doma pečen ajdov kruh z drožmi in točno tega sem uporabila tudi v spodnjem receptu. Ti pa – tistega, ki ga želiš. Vrsta kruha bo sicer nekoliko vplivala na končni okus jedi, ače izbereš svojega najljubšega, težav ne bo. Le ne pozabi, da moraš rezine najprej hrustljavo zapeči.
Za kar se da najboljši okus uporabi kvalietno belo vino ter enako dobro oljčno olje. Že leta je moje najljubše slovensko ekstra deviško ekološko olje Morgan.
Sestavine:
- 120 g kruha
- oljčno olje
- pol nasekljane šalotke (ali bele čebule)
- 1 čž drobno sesekljanega rožmaina
- 1/2 čž janeževih semen
- sol in sveže mlet črni poper
- 35-40 g listnatega ohtovta (brez srednje žile)
- 1 strok česna
- 100 g pora, narezanega na tanjše kolobarje
- 100 g koromača, tanko narezanega
- 1 čž lističev svežega timijana
- 1 žlica masla (ali kokosovega masla)
- 20 ml belega vina
- 120 ml piščančje ali zelenjavne osnove (lahko tudi vode)
- 2 manjši jajci
Postopek:
Pečico segrej na 200 stopinj. Kruh raztrgaj na več manjših delov ter jih stresi v večjo skledo. Prelij oljčno olje, z rokami premešaj ter kruh razporedi na pekač, obložen s peki papirjem. Peci ga približno 15 minut oziroma dokler ne ostane hrustljav in rahlo rjavo obarvan. Med peko ga obrni na drugo stran. Pečenega pretresi nazaj v skledo.
V ponvi na oljčnem olju na nizki temperaturi popraži čebulico z rožmarinom, janeževimi semeni in ščepcem soli. Po želji lahko dodaš še malce suhega čilija. Praži minuto ali dve oziroma dokler se čebula ne zmehča.
Dodaj grobo sesekljan ohrovt in drobno nasekljan česen. Začini z malce soli in praži nekaj minut oziroma dokler se ohrovt ne zmehča.
Nato dodaj še por, koromač, timijan in maslo. Zopet začini z malce soli in praži nekaj minut oziroma dokler se koromač ne zmehča.
Zelenjavo dodaj kruhu in premešaj.
V ponev nato prilij vino in ga na hitro zavri. S tem boš iz ponve ujel/a vse okuse, ki so ostali od praženja zelenjave. Ogenj zmanjšaj, dolij osnovo da se pregreje, nato pa mešanico dodaj kruhu z zelenjavo. Premešaj.
V skledici razžvrkljaj jajci ter jih vmešaj v nadev.
Pekač premaži z oljem ali maslom ter vanj pretresi pripravljen nadev. Pekač pokrij s primerno pokrovko* in pokritega peci 20 minut. Nato nadev odrij in peci še vsaj toliko časa oziroma dokler se primerno ne zapeče.
Nadev je pripravljen, ko so jajca primerno pečena, zgornji sloj zelenjeve pa že rahlo hrustljav.
*če nimaš pokrovke si lahko pomagaš z alu folijo. Sama jo pri peki nerada uporabljam, saj ni dobro, da živila pridejo v stik z vročim aluminijem
Velikost pekača je odvisna od količine sestavin. Če boš sledil/a zgornjemu zapisu, bo manjši pravokotni ali okrogel pekač (za orientacijo, moj je premera 16 cm in višine 4 cm) ravno pravšnji. Zaradi peke v pečici se seveda izogibaj posode s plastičnimi ali lesenimi elementi. Meni ljube posode so emajlirane posode Riess, saj je kuhanje v njih zdravo, hrana dejansko obdrži ves svoj okus, primerne so tako za običajne kuhalne plošče kot indukcijo, velika večina pa tudi za peko v pečici.
Ne glede na to, ali bo nadev priloga kosu sočnega perutninskega mesa ali ne, si požirek belega vina vseeno privošči 😉 Iz omare pograbi svoj najlepši kozarec (svojega sem našla v trgovini Coincasa), vsaj za trenutek pozabi na skrbi in nazdravi vsemu lepemu, ki te obdaja!
