Kaj dobiš ko moko združiš z jajci, okusnim in sočnim sladkim krompirjem, hranljivo nežno mlado špinačo ter prijetno slanim feta sirom? Kolačke oziroma slane muffine, ki so rahli in okusi, po vrhu vsega pa še zelo zdravi.
Zagotovo bi zanje lahko uporabila tudi katero drugo vrsto moke kot sta na primer pšenična ali pirina, a tokrat sem se odločila za polnovredno riževo moko, ki mi je ostala od peke jesenske hruškove pite. Riževa moka je seveda brez glutena, ta, ki jo uporabljam jaz, pa je sveže mleta (za več informacij kje jo lahko dobiš, mi piši) in zato še toliko bolj zdrava. Ne glede na to ali se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prehranjuješ brez glutena- majhni grižljajčki ti bodo zagotovo všeč.
Muffine sem spekla med tednom sredi popoldneva, ko sem premišljevala kaj bom naslednji dan vzela s seboj za službeno malico. Ker se ne ponavljam rada, si vedno pripravim nekaj drugega.
No, priznam da večkrat zagrabim le par kosov domačega ajdovega kruha z drožmi ter nekaj okusnih dodatkov, s katerim je le-ta še boljši. Izmed slanih sta moja najljubša čičerikin namaz, oziroma hummus, seveda pripravljen doma. Vem, da so si okusi različni, a sama na prodajnih policah še nisem našla takšnega, ki bi mi bil všeč, zato naredim svojega, saj ga je pravzaprav zelo enostavno in hitro narediti. To, da ga lahko pripraviš čisto po svojem okusu (predvsem kar se tiče slanosti, izbora začimb in dišavnic), je le še dodaten plus. Drug moj najljubši slan dodatek je avokado. Malce ga pokapljam z limono, solim, dodam ščep suhega origana in to je to. Poleti za zraven pograbim še kakšen češnjev paradižnik, pozimi pa korenček ali dva. Izmed sladkih namazov so mi najljubše domače marmelade oz. zgolj pretlačeno zamrznjeno sadje (na primer maline ali borovnice), ki jih sladkam z javorjevim sirupom ali medom, za primerno gostoto pa poskrbim še z nekaj chia semen. Tudi čokoladni namazi so odlični, na primer sezamov, ki sem ga prvič naredila že nekaj let nazaj, a je čas, da ga v kratkem zopet naredim.
Kruh pa ni edino kar nosim s seboj v službo. Občasno si pripravim tudi kašo s čežano in brusnicami, jabolkami in suhimi figami, banano, borovnicami, malinami ali drugimi gozdnimi sadeži. Obožujem proseno kašo (včasih kuhano zapečem še v pečici – noro dobro), pa ajdo ali ovsene kosmiče. Vse skupaj prelijem z malo medu ali mandljevega masla, dodam kakav, oreščke ali semena… Včasih dodam še žlico jogurta, kozjega ali pa kokosovega. Skratka, se igram 🙂
Odlična izbira za malico, ne glede na to ali gre za dopoldnasko, popoldansko, za večerni prigrizek ali prvi jutranji obrok, so tudi muffini. Sladki malo manj, sploh če so pripravljeni iz osiromašenih sestavin, kot sta prečiščena bela moka ter večje količine belega sladkorja. Slani muffini po drugi strani pa so tisti, ki bodo poskrbeli za zdrav, hranljiv obrok. In današnji so več kot odlični. Lahko ješ kar same ali pa si zraven skuhaš (ali pogreješ, če imaš v službi na voljo kuhalno ploščo) kakšno fino kremno juhico.
Velika prednost muffinov na delovnem mestu je tudi ta, da zanje ne potrebuješ težke embalaže. Plastične in steklene posode naj tokrat ostanejo doma. Seveda muffine lahko pospraviš v vrečko, še boljša izbira pa so ti. ‘food wrapi’. Gre za povoščene krpice, ki jih po uporabi le spereš pod tekočo vodo ter osusiš in že so pripravljene na ponovno uporabo. Tako boš poleg lačnega želodčka oskrbel/a še za boljše, bolj čisto okolje. To, koliko plastike porabimo vsako leto je neverjetno in vsaka malenkost, ki jo naredimo za lepši svet, je več kot dobrodošla. Sama imam takšnih krpic kar nekaj. Beezeeb (ki je mimogrede, slovenska znamka) ima izredno lepe motive, zato najraje izberem njihove. Poleg krpic pa imajo tudi vrečke, kamor lahko zelo lepo in enostavno poleg živil pospraviš tudi pripravljene jedi, na primer muffine. Vrečka je lahka, hrana v njej ostane sveža, po uporabi pa jo enostavno zložiš na manjše dele. Tako ti v torbi ne bo zavzela veliko prostora. Za jesenske dobrote sem si izbrala prikupen živalski motiv in v vrečko zapakirala vse tiste muffine, ki jih seveda nisem pojedla kar takoj (zadeve je pač treba takoj preizkusiti, kajne? 😉
Še nekaj o sladkem krompirju. Živahno oranžni gomolji pravzaprav ne sodijo v skupino krompirjev. So veliko bolj zdravi, hranljivi ter se ponašajo z obilico vitaminov in mineralov. Pripravljaš pa jih tako kot krompir. Kuhanega in pretlačenega uporabiš namesto pire krompirja, pečenega namesto pomfrija ali običajnega pečenega krompirja. Sama ga kuham le redko, saj mi tako pripravljen ni všeč. Odlično pa se obnese v zdravi ekstra čokoladni brezglutenski čokoladni torti. Ga pa zato nekajkrat na teden spečem. Odličen je kot priloga mesu ali ribam, dodatek grenkim solatam in različnim zelenjavno-žitnim (‘buda’) skledam.
Pa še ideja za vse vrtičkarje: sladek krompir zelo lepo uspeva tudi v slovenski zemlji. Letos sem končno dobila sadike pravega oranžnega sladkega krompirja (v preteklih letih sem že posadila belo in vijolično sorto sladkega krompirja, pa mi nobena od njiju ni tako ljuba kot oranžna). Okus domačega sladkega krompirja je identičen kupljenemu, ki navadno prihaja iz povsem drugega konca sveta. K odličnemu okusu so zagotovo pripomogle tudi odlične ekološke sadike, ki sem jih letos kupila na kmetiji Avšič, kjer menda, po novem, prodajajo tudi omenjene krpice Beezeeb.
Iz spodnjih količin sem pripravila 10 kolačkov.
Sestavine:
- 300 g sladkega krompirja (po peki je teža nekoliko manjša)
- šop (cca 25 g) mlade sveže špinače
- 185 g polnovredne riževe moke (moke rjavega riža)
- 1 JŽ vinskega kamna
- pol čž sode bikarbone
- sveže mlet črni poper
- ščep soli
- 1 JŽ drobno sesekljanega svežega rožmarina
- 2 jajci
- 150 g gostega (kozjega) jogurta
- žlica (cca 10-12g) (kozjega) masla
- pol manjše (cca 10 – 2 g) drobno nasekljane rdeče čebulice
- 85 g feta sira
- žlica bučnih semen
- žlica sončničnih semen
- 1 čž makovih semen
Postopek:
Gomolj sladkega krompirja olupiš ter razrežeš na grižljaj velike kockice. Preliješ ga z malce olja, z rokami premešaš ter razporediš na pekač, obložen s peki papirjem. Pečeš ga v ogreti pečini na dobrih 200 stopinjah približno 10-15 minut oziroma dokler se ne zmehča.
Medtem na ponvici ali v majhni kozici nežno stopiš maslo ter na njem podušiš nasekljano rdečo čebulico, ki jo malce posoliš. Ko se zmehča, odstaviš.
Svežo mlado špinačo sesekljaš.
V skledi streseš moko z vinskim kamnom, sodo bikarbono, sveže mletim črnim poprom ter malce soli. Dodaš še drobno sesekljan svež rožmarin ter večino semen (nekaj jih prihraniš za konec) in vse skupaj premešaš.
V drugi skledi razžvrkljaš jajci z jogurtom. Dodaš ohlajeno maslo s podušeno čebulico, nasekljano špinačo in premešaš.
Mokre sestavine dodaš suhim ter premešaš. Vmešaš še kocke sladkega krompirja, zatem pa še večino na manjše kose narezane ali grobo razdrobljene fete. Ponovno premešaš, nato pa z zmesjo do 3/4 napolniš modelčke za muffine*. Na vrh kolačka dodaš še nekaj fete in semen ter vse skupaj pečeš približno 20 – 25 minut oziroma dokler zobotrebec po vbodu v kolaček ne ostane suh.
Slane krompirjeve kolačke ohladiš na rešetki. Ponudiš še rahlo tople ali pa povsem ohlajene.
*čeprav so kolački v muffin papirčkih izredno simpatični, pa sem ugotovila, da se še najbolje spečejo v silikonskem modelu, za katerega papirčkov sploh ne potrebuješ. Luknjice v pekaču le premaži z nekaj masla in te boš po peki enostavno vzel/a iz pekača da se bodo lahko primerno ohladili. Poleg tega se na papirčkih kakršnokoli testo zelo rado prime. Kakšna škoda bi bila, da bi šlo zaradi tega del kolačka v nič 😉
Čeprav recepte le redko ponavljam (ko imam čas se raje zapodim v odkrivanje, preizkušanje in eksperimentiranje vedno novih kombinacij), pa se bodo muffini jesenskih okusov s hrustljavimi semeni v kratkem zagotovo spet znašli v pečici.
Če imaš raje kot sladki krompir korenje, še vedno lahko pripraviš odlične prigrizke. Zelišno korenčkove muffini s pistacijo na primer ali pa sladko slane korenčkove kolačke, ki so mimogrede, tudi veganski.
2 comments