
Babica in dedek sta z Dolenjske. Na Gorenjskem sicer živita že od najstniških let, sta se pa tekom življenja pogosto vračala na tiste konce. Medtem ko tukaj živita v stanovanju, sta na Dolenjskem imela luštno hišico in velik vrt. Ter vinograd. Dedek je skrbel za sadovnjak in seveda za vinograd (poleg okusnega grozdja je iz njih prideloval tudi ino – cviček 😉 ), mama je kuhala, skrbela za vrtiček in z veseljem pazila na vse vnuke, ki smo kot majhni z veseljem prišli na počitnice. Tudi zato, ker so bile v bližini toplice in vedeli smo, da nam vsaj en izlet v terme zagotovo ne uide.


Babica pa ni skrbela le za to, da otroci in ostali sorodniki ob obisku niso bili lačni. Tudi sicer je zelo rada gostila številne znance, ki jih na tistem koncu ni bilo malo. In oni so počeli enako.
Vikenda stara starša nimata več, pred leti sta se odločila za prodajo, saj je bilo na vikendu ogromno dela, ki je z leti zanju postalo prenaporno. Se pa še vedno rada zapeljeta na Dolenjsko. Tam obiščeta sorodnike in prijatelje, domov pa se vedno vrneta s kakšno ‘domačo’ dobroto. Navadno so to jajčka, včasih tudi domači piščanci.
Zadnjič pa je babica prinesla domačega zajčka. Ker ve, da ima vsaj eno vnukinjo (mene 😉 ), ki je prepričana, da so domače stvari vedno okusnejše, predvsem pa tudi veliko bolj zdrave, je večji del mesa podarila meni.


Zajčka ne jem pogosto, kadar pa ga, ga pripravim v mesno zelenjavni obari. Pečen je namreč (lahko) malce trši, zato je kuhanje najbolj enostavna oblika. A to ne pomeni, da pečen ni okusen. Ker je. Sploh če paziš, da mesa ne prepečeš, zajčka pa skombiniraš s kakšimi finimi, tebi ljubimi sestavinami. Jaz sem vsekakor ga.
Pečeno zajčje meso je na krožniku spremlajlo tisto, kar sem trenutno našla doma. Nekaj navadnega in nekaj sladkega krompirja, sveži rjavi šampinjone (ki sem jih za podporo bolnicam z rakom kupila v okviru rožnatega oktobra), s čebulo, česnom in zelišči z domačega vrta ter z malce suhega sadja. Žlica rahlo kiselkastih brusnic in nekaj prijetno sladkih suhih fig se je izkazalo kot ‘začimba’, ki je popestrila jesenski krožnik na neko temačno, mračno in deževno nedeljo.


Joj, pa skoraj bi pozabila na dve pomembni sestavini! Prva je kostanj. Ne kupljen, pač pa kostanj iz bližnjega gozda. Kostanj, ki ga že 14 dni vsak večer pridno skuham in se z njim sladkam ob večernem TV programu (kar je nujno, glede na to, da največkrat po televiziji ni ničesar zanimivega). Nekaj sem še toplega olupila in prihranila za današnji recept. Vmešala sem ga čisto na koncu, samo toliko da se je pregrel. Za prijetno in sladko presenečenje na krožniku. In pa kapre… prijetno slani, tokrat pa še rahlo hrustljavi popki (to, da so kapre pravzaprav še zaprti popki cvetlic verjetno veš, kajne?) so poskrbeli za dodatni okus in presek naravno sladkih sestavin.


Sveži šampinjoni so nekaj popolnoma drugega kot vloženi. Tisti so morda dobri res le za na pico, sicer pa se s svežimi gobami ne morajo kosati. Šampinjoni so polni D-vitamina, ki je nujno potreben za odpornost telesa. Sploh zdaj, ko prihaja obdobje številih prehladov. Jih pa za recept ne potrebuješ veliko, zato bo zavojček gob verjetno preveč. Nič hudega, naslednje dni jih uporabi še v jutranji omleti, omaki za testenine ali pa veganski pastirjevi piti.
Ker je svežina gob pomembna, jih sama najraje zavijem v povoščene krpice, zaradi katerih zagotovo ohranjajo svežino nekaj dni več. Eno krpico lahko uporabljaš znova in znova, le dobro jo splakni pod toplo tekočo vodo, posuši in po želji med dvema peki papirjema z valjarjem malce ‘polikaj’, da ostane tako lepa kot nova. T.i. food wrapi so ekološka različica škodljivih in nerazgradljivih prozornih in aluminijsatih kuhinjskih folij. Premaz bombažnih krpic, z zanimivimi vzorci, porisanimi z neškodljivimi barvami, je pripravljen iz mešanice čebeljega voska, jojobinega olja in smrekove smole. Krpice so zato razgradljive in popolnoma neškodljive – tako za okolje kakor tudi zate. V stiku s telesno toploto se nekoliko omehčajo in postavejo upogljive, zato vanje lahko zaviješ zelenjavo, sadje, sendviče… ter jih uporabljaš namesto pokrova za sklede in posode. V njih pa lahko hrano celo zamrneš. Izberi svoj motiv in naredi nekaj dobrega zase in za okolje. Jaz sem svoje izbrala tukaj. Preprosto najlepše so 😉

Sestavine:
- 1 večje zajčje bedro (cca 450 g)
- nekaj žlic oljčnega olja
- sol in poper
- 1 čebula
- 4 večji rjavi šampinjoni
- 2 manjša krompirja (cca 200g)
- 1 manjši sladki krompir (cca. 200 g)
- cca 12 olupljenih kuhanih kostanjev
- 2 večja stroka česna
- vejica svežega rožmarina
- 4-5 žajblovih listov
- 1 JŽ suhih brusnic
- 1 mehka suha figa
- 75 ml belega vina
- 1 JŽ kaper


Postopek:
Meso z ostrim nožem razdeli na cca tri enake dele (lahko na 4 manjše ali 2 večja).
krompir in sladki krompir skrtači pod tekočo vodo. Neolupljena razreži na večje kose.
Na večje kose nareži še šampinjone. Teh ne peri, le dobro jih obriši s papirnato kuhinjsko brisačko.
Čebulo razreži na več debelejših krhljev tako, da se na spodnjem delu še držijo skupaj. Česna ne reži, le olupi ga in pusti celega.
V ponvi segrej olje ter na njem iz obeh strani popeci meso, ki si ga prej dobro obrisal/a s kuhinjsko brisačko in nasolil/a. Na vsaki strani ga peci nekaj minut, nato ga preloži na krožnik.
Dodaj pe malce olja ter zelenjavo: česen, čebulo, gobe ter obe vrsti krompirja. Začini s soljo in poprom ter med mešanjem praži nekaj minut. Nato v ponev vrni meso, dodaj približno polovico lističev žajbla ter rožmarin. Zalij z vinom in zvišaj temperaturo. ko vino zavre, temperaturo znižaj , ponev pokrij in kuhaj, dokler se meso ne zmehča (cca dobre pol ure, oz odvisno od temperature ter velikosti kosov mesa). Nekje na sredini kuhanja, v ponev vrzi še brusnice ter (po želji) na večje koščke narezano mehko suho figo.
Medtem ko se meso peče, pripravi kapre. V majhni kozici segrej olje ter na njem popeci odcejene kare. Potrebujejo nekaj minut oziroma toliko, da postanejo rahlo hrustljave. Preloži jih na papirnat serviet, da se odvečna maščoba odcedi. V isto ponev pa položi še nekaj večjih žajblovih lističev. Na hitro jih popeci, da postanejo hrustljavi. Zelišče preloži h kapram.
Ko je meso pečeno, ogenj ugasni ter med sestavine nežno vmešaj predhodno olupljen kostanj. Vse skupaj potresi s kaprami ter hrusljavimi žajblovimi lističi ter postrezi.

Nasvet za lupljenje kostanja: kostanj se najlažje olupi, kadar je res dobro kuhan in še precej topel. Pozneje se olupek nanj tako oprime, da bo lupljenje veliko manj prijetno. Priporočam uporabo manjšega ostrega nožga, s katerim iz njega lepo počasi olupiš tako debelo gladek rjav olupek kot rahlo kosmateno kožico, ki se nahaja pod njim. Ta namreč predvsem greni. Olupljen kostanj naj bo popolnoma bel.
Bližnjica: v trgovinah je na voljo že olupljen kuhan (ali pečen, če ti je ta ljubši) kostanj, pakiran v neprodušno zaprti embalaži, zaradi česar obdrži sočnost. Za primer, če kostanja nimaš ali pa se ti ga preprosto ne ljubi lupiti.

Zelenjava in meso bosta ostala topla (in zato okusnejša), če jih boš serviral/a na prej ogretem krožniku ali pa na podlagi, ki zaradi svoje sestave zadrži toploto dalj časa.
Tudi v moji omari je precej krožnikov in cenovno ugodnih trgovin, se pa ti velikokrat ne izkažejo najbolje. Ne le lepe in moderne, tudi zelo kvalitetne krožnike (in vse ostalo, kar potrebuješ za lep servis) pa imajo v ljubljanski Nami. V trgovini Coincasa sem prejšnji mesec kupila tudi tale krožnik. Nekoliko večji, debelejši in tudi težji ji. Zaradi naravnega materiala, iz katerega je narejen, hrano ohranja toplo dalj časa in se pri rezanju mesa ne premika po mizi, tako kot se včasih zgodi na poceni krožnikih.