Zadnje čase pogosto pečem palačinke. Skoraj vedno so pripravjene iz ajdove moke in polnjene s čim sladkim. Ne pa vedno. No, ajde se kar držim, saj mi je všeč njen okus. Sploh ajdova moka, na katero prisegam že kar lep čas, je zares okusna. In odkar sem odkrila pravo formulo za razmerje za zmes je ponvica za palčainke velikokrat vroča 🙂
Enako, če ne še bolj, so mi všeč palačinke s slanim nadevom. Obvezno jih moram na svoj jedilnik uvrstiti pogosteje, saj se ob vseh drugih receptih na skromne palačinke spomnim premalokrat. Slane palačinke lahko napolniš z najrazničnejšimi sestavinami. V mojem primeru je osnova vedno raznolika in barvita zelenjava – pečena, dušena, včasih tudi surova. Poleg zelenjave pa so tu seveda še druge reči. Sir in pečen piščanček sta odlična, pa tudi vmešano jajce se v palačinki zna prav dobro izkazati. Avokado je pri meni skorajda obvezen. Včasih ga pretlačim in z njim namažem notranjost palačink, saj se tako vse ostale sestavine na premaz malce prilepijo in tako lepše obdržijo v palačinki. Spet drugič ga narežem na tanjše rezine ali pa na kocke.
Slane palačinke so pravzaprav lahko že nekakšna verzija tortilj. Testo sicer ni tako zelo hrustljavo, a glede se ravno zato, ker so palačinke veliko bolj prožne od tortilj, lepše zvijejo. Seveda če jih ne obložiš preveč, tako kot se skroraj vedno zgodi meni – kar me moti le zato, ker preobloženih palačink pač ne moreš jesti ravno lepo 😉
Tudi tokrat sem s količino nadeva nekoliko pretiravala, a mi nikakor ni žal, saj je bil okus naravnost božanski! Palačinke sem na debelo premazala z doma pripravljenim hummom, ki sem mu tkrat dodala še ščep kurkume (zato je barva nekoliko bolj rumena), z doma fermentiranim rdečim zeljem (priprava je nadvse enostavna, naravna probiotična hrana pa pravi eliksir za želodec), s črnim fižolom (tudi ta ni iz pločevinke, ampak kuhan na domačem štedilniku), bučkami (v obliki špaget, ker, zakaj pa ne?) ter popečenim tofujem.
Tofuja ne jem pogosto, kupim ga morda enkrat ali dvakrat na leto. Nazadnje sem ga uporabila v gosti enolončnici z riževimi rezanci, preostanek pa kak dan kasneje še v riževi skledi s sladkim krompirjem. Tokrat sem izbrala tofu z dodatki bučnih semen, sem pa prepričana da bi se kkašen zeliščni enako dobro obnesel. Tako kot tudi povsem naravni, sploh če bi ga pred peko kar sama marinirana v izbrani mešanici suhih zelišč. Brez avokada tudi tokrat ni šlo. Ravno prav zrel in kremast se odlično poda k vsem ostalim veganskim sestavinam.
Tokrat sem izbrala tofu z dodatki bučnih semen, sem pa prepričana da bi se kakšen zeliščni enako dobro obnesel. Tako kot tudi povsem naravni, sploh če bi ga pred peko kar sama marinirana v izbrani mešanici suhih zelišč. Brez avokada tudi tokrat ni šlo. Ravno prav zrel in kremast se odlično poda k vsem ostalim veganskim sestavinam.
Ja, nasov je pravi. Zelenjavni zvitki niso le vegetarijanski. V nadevu ni ne sira, ne piščanca, tudi jajc ni. Ne v nadevu in ne v palačinkah.
Ajdove palačinke je prav enostavno ‘poveganiti’. Ne potrebuješ nadomestka jajc, v smislu mletih lanenih semen, injdijskega trpotca ali chie. Zmes mora le nekoliko dlje stati, kar ni problem, če sestavine zamemšaš že dan prej.
Dan prej pripravi tudi hummus, fižol pa skuhaj v tolikšni količini, da ohlajenega zamrzneš in po nato uporabiš kadarkoli in kjerkoli želiš. Kar je super tudi za takrat, ko imaš za kosilo čisto malo časa.
Uro časa sem za kosilo imela tudi sama. Pa je šlo, brez problema. Spekla sem palačinke, popekla tofu, nato v isti ponvici še bučke. Palačinke sem premazala z namazom ter nadevala z vsem ostalim in zvitke v miru pojedla, še preden se je dragocena ura za službeni odmor iztekla.
Sestavine:
za ajdove zvitke…
- 100 g ajdove moke
- ščep soli
- žlička suhega origana
- pol žličke pecilnega praška ali vinskega kamna
- 200 ml vode
za nadev…
- doma pripravljen hummus (po tem recepte, a z dodanim ščepcem kurkume)
- fermentirano rdeče zelje
- črn fižol
- rezine avokada
- bučkine spirale (špageti)
- tofu s bučnimi semeni (lahko tudi zeliščni)
- nekaj lističev peteršilja
Postopek:
Hummus pripraviš po receptu, ki ga najdeš tukaj (klik). Le še pol žličke kurkume dodaj, če ti je všeč česen, pa še malce strtega česna.
Tofu nareži na kockice ter ga na avokadovem (ali oljčnem) olju popeci iz vseh strani. Toliko da dobi prijetno rahlo hrustljavo skorjico.
V isto ponev kani še kakšno kapljico olja ter na njem na hitro popraži bučke, narezane s pomočjo spiralnega rezalnika.*
Fižol (če uporabljaš že kuhanega in zamrznjenega) na hitro blanširaj v vreli vodi in odcedi. Če uporabljaš fižol iz pločevinke ali kozarca, ga le dobro speri.
Za palačinke zmešaj suhe sestavine, nato med mešanjem z metlico dodajaj vodo in mešaj, dokler ne dobiš gladke zmesi. Ta naj počiva nekaj ur ali še bolj, čez noč. Pred peko palačink zmes še enkrat premešaj, nato jih speci kot po navadi.
Palačinke premaži s pripravljenim hummusom, dodaj kislo zelje, popečen tofu, bučkine spirale in črn fižol. Še malce svežega peteršilja in za svežino (po želji) kakšna kapljica limone ali limete.
*če spiralnega rezalnika nimaš, bučke narezi kako drugače – morda na širše trakove (rezance), pri čemer si lahko pomagaš kar z lupilnikom zelenjave.
Še recept za kislo zelje potrebuješ kajne? Pravzaprav gre za naravno fermentirano zelje, pri katerem ne potrebuješ kisa. Le zelje, vodo in sol, ter začimbe po želji. Jaz svojega pripravim takole: zelje naribam, stehtam in solim z cca. dvema procentoma soli glede na težo zelja. Zelje s soljo (in žličko začimb, npr. kumino, celimi zrni popra, lahko tudi kopercem in gorčičnimi semeni) dobro premasiram, pri čemer uporabljam kuhinjske rokavice. Zelje natlačim v stirilen širši kozarec, na vrh položim kakšen cel list zelja in primerno utež (stekleno ali keramično), ki zelje tišči navzdol. Vse skupaj zalijem s prekuhano in ohlajeno vodo. Toliko, da je vse zelje pod gladino. Kozarec zaprem in pustim na sobni temperaturi kakšen mesec (lahko tudi manj ali več, odisno kako kislo zelje želiš). Na približno dva dni narahlo odvijem kozarec da spustim zrak, nato ponovno zaprem. Zelje po končani fermentacije hranim v hladilniku. Zaprtega seveda. Zelje nato uporabljam kot dodatek mešanim solatam, prilogo mesu in krompirju, pa na popečenih (z maslom premazanih) kruhkih in po novem, v palačinkah 😉