Oh te pice! Mislim da ni nikogar, ki mu vsaj na vsake toliko časa ne bi zadišala. In navadno zadiši ravno tisto, brez česar klasične pice ni. Okusno, hrustljavo testo (sploh če se peče v krušni peči), sočna paradižnikova omaka in stopljen, prijetno slan sir. Poleg bazilike je to tista prava pica, pica, kot so jo poznali pred mnogimi leti. Seveda se se nadevu kmalu pridružile še druge sestavine. Šunka, pršut ali kakšna druga salama, gobice, olive… Danes pa je na voljo toliko različnih pic, da jih zagotovo sploh ni možno več prešteti.
Verjamem pa, da na tale recept nisi kliknil/a v želji po receptu za klasično pico. Ker ta to zagotovo ni. Je pa enako okusna, če ne še bolj. Nisem prvič naredila pice, ki na običajno niti malo ne spominja. Še zdaj se dobro spomnim odlične pice z dimljenim lososom in svežo rukolo, pa tiste z lisičkami ali avokadove veganske pice. Pa pice s piščancem in orehovim pestom, s papriko, špinačo ter šampinjoni in lahke poletne beljakovinske pice, pice iz ajdove kaše s pestom in artičokami ter zimske pice z bučnim premazom, čičeriko in feto na kvinojini skorjici.
Današnja je kombinacija dveh meni precej ljubih sestavin. Koromača (ki je tako ali drugače na mojem jedilniku skoraj čisto vsak dan!) ter v maslu in medu rahlo karameliziranih hrušk. Teh včasih nisem imela tako zelo rada, sem pa pred nekaj dnevi naredila odlično ni zelo enostavno hruškovo pito, ki je, tako kot današnji recept za povrhu vsega še brez glutena. In če misliš, da za ‘moje’ recepte potrebuješ posebne brezglutenske mešanice, se motiš. Veliko raje kar uporabim povsem navadne moke, seveda takšne, ki že same po sebi glutena ne vsebujejo.
Tokratno testo je narejeno iz rjave, torej polnovredne riževe moke ter svetle ajdove moke. Svetle zato, ker ta ni polnozrnata, ni iz rjave, pražene ajde, pač gre za fino mleto ‘zelenkasto’ ajdo (če potrebuješ nasvet kje kupiti najboljšo, mi piši). Pražena ajda bi bila verjetno pretežka in bi morala razmerje sestavin malce prilagoditi.
Če teh dveh mok nimaš, brez problema lahko uporabiš katerokoli drugo vrsto moke, glutensko ali brezglutensko. Za več okusa in hranil jih poskusi med seboj kombinirati. Vse kar za testo še potrebuješ je večji ščep soli, pol vrečke vinskega kamna (ali pecilnega praška, če prvega ne uporabljaš) ter nekaj gostega naravnega jogurta. Glede na vrsto in/ali kombinacijo mok, razmerje med jogurtom in mokami lahko nekoliko variira. Pri mešanju le zaupaj svojemu občutku in testo bo zagotovo uspelo. Kot vidiš je to tudi brez kvasa, kar je po mojem mnenju velik plus.
Verjetno ti je popolnoma jasno, da paradižnikova omaka v današnjem primeru odpade. Namesto nje sem pripravila enostaven namaz iz albuminske kozje skute. Lahko uporabiš tudi kravjo, celo z navadno skuto bi šlo, če albuminske ne najdeš.
Namesto mocarele ali kakšnega bolj klasičnega sira sem se odločila za kozjega. So mi kozji izdelki pač veliko ljubši, bolj nežni, z manj ‘živalskega’ priokusa. Šlo bi tudi drugače, seveda. Vsak ima svoj okus in nikjer ne piše da bo katerikoli recept dober le točno takšen kot tisti, na katerega naletiš.
Za moj okus je tle pica zadetek v polno. Sladka in slana obenem, a tako, da si okusa med seboj ne nasprotujeta, ampak se lepo dopolnjujeta. Hrustljavo in zdravo testo, odličen kremni namaz. Kljub malce daljšemu zapisu postopka je pica pravzaprav pripravljena zelo hitro in enostavno. Od začetka pa vse do prvega ugriza ne bo potrebne več kot pol ure časa. Nekaj več soli in mletega mletega popra ter pest nasekljanih, hrustljavo praženih lešnikov pa pici dajo piko na i. Bi recept?
Sestavine:
za testo…
- 50 g rjave riževe moke
- 50 g svetle ajdove moke
- ščep soli
- pol vrečke vinskega kamna (ali pecilnega praška)
- 100 g gostega (kozjega) jogurta
za nadev…
- 100 g (kozje) albuminske skute
- žlička (kozjega) jogurta (po potrebi)
- sol in poper
- 1 večja hruška
- 1 žlica masla
- 1 žlica medu
- 1 manjši koromač
- pest lešnikov
- 45 g naribanega (blagega kozjega) sira
- nekaj kapljic oljčnega olja
*namesto kozjih lahko uporabiš tudi kravje mlečne izdelke. Kozji so bolj zdravi, lažje prebavljivi in v tem receptu naravnost odlični.
Postopek:
za testo…
V skledi zmešaš moki z vinskim kamnom in soljo. Dodaš jogurt, dobro premešaš z žlico, nato pregneteš še z rokami. Testo mora biti voljno, a če je preveč pacljivo, pogumno dodaj še kakšno žlico moke. Tesso pokrij in naj malce počiva. Ravno toliko da pripraviš nadev.
za nadev…
Najprej pripravi premaz. Skuto skupaj s soljo in sveže mletim črnim poprom zmiksaj v gladko kremo (že majhen sesekljalnik se super obnese). Po potrebi dodaj kakšno žličko jogurta (nekatere albuminske skute so, tako kot navadne, bolj suhe kot druge). Poskusi in slanost prilagodi okusu. Omaka je lahko nekoliko bolj slana, saj bodo ostale sestavine precej sladke.
Hruško prereži na četrtine, odstrani koščice in vsak del razreži tako, da dobiš nekajmilimetrske rezine. V ponvici na nežnem ognju stopi maslo ter mu dodaj rezine hrušk. Karameliziraj nekaj minut. Toliko, da se hruške zmehčajo, a so na ugriz še vedno dovolj čvrste. Preloži jih na krožnik.
Koromaču odreži stebla (drobno zelenje prihrani), ga prereži na pol, nato pa vsako polovico še na rezine (krhlje), debele nekaj milimetrov. Pazi, da v rezinah obdržiš del stebla, ki bo sloje koromača držal skupaj. Koromač nekaj minut blanširaj v osoljeni vodi, nato ga odcedi, pretresi v skledo, prelij z nekaj oljčnega olja in ohladi.
Medtem, ko se hruške dušijo, koromač pa blanšira, mimogrede popraži še lešnike. V pečici jih na peki papirju peci toliko časa, da z njih začne odstopati kožica. Praženi so veliko oksunejši kot surovi, peko v pečici pa lahko tudi izpustiš in kupiš že pražene.
Na pomokanem peki papirju z rokami ali valjarjem oblikuj testo. Naj ne bo pretanko, sicer ne bo zdržalo nekoliko težjih sestavin. Pri oblikovanju (valjanju) testo po potrebi dodaj še malo moke.
Testo premaži s skutnim namazom, obloži z rezinami hrušk in koromača. Potresi z naribanim sirom ter v močno ogreti pečici peci dobrih 10 minut.
Pico potresi z grobo nasekljanimi lešniki, ki si jih pred tem popražil/a na suhi ponvici (za bolj hrustljave oreščke, lešnike lahko dodaš pici tudi nekaj minut pred koncem peke).
Ko je pica pečena, ji dodaj še nekaj soli in sveže mletega popra. Pokapljaj z nekaj kapljicami olivnega olja ter potresi s koromačevim zelenjem. Rahlo ohlajeno pico razreži na poljubno velike kose.
Če želiš recept za zdrav prigrizek ali večerjo, je eden izmed njih zagotovo tudi ta. Ob grižljajih jesenskih okusov pa ne pozabi nazdraviti še s kozarčkom belega vina ali, tak kot jaz, razredčenega domačega jabolčnega soka 😉 V ljubkih kozarčkih iz trgovine Coincasa je vsak požirek še toliko slajši!