Hrustljavo zapečen piščanec z medeno balzamično glazuro in temnim grozdjem

Če se ti zdi, da je piščanec dolgočasna izbira za nedeljsko kosilo, se motiš. Sam po sebi res nima izrazitega okusa in če ga vselej znova pripravljaš zgolj s ščepcem soli, se okusa lahko hitro naveličaš. Ravno zato, ker je meso nežno in neizrazito, piščanec toliko bolje prenaša okuse, s katerimi ga kombiniraš. Včasih so dovolj že različne kombinacije začimb in zelišč, občasna smetanova omaka ali pražene gobice, ki jih, dokler pridno rastejo v bližnjih gozdičkih, kar se da izkoristi.

Je pa tu še ena zadevica, ki ‘nedeljskega’ piščanca lahko spremeni v pravi mali gurmanski užitek. Sadje! Ja, tudi sama sem bila dolgo časa skeptična glede kombiniranja sladkih sadežev s slanim mesom. A ravno to dvoje se lahko čudovito poveže in ustavri pravo harmonijo okusov. Obožujem piščanca z dodatkom limone, pomaranče, jabolk ali sliv. Prvi trije so na voljo čez celo leto, trenutno pa še lahko ujameš zadnje slive in tako pripraviš piščanca po svojem okusu ter receptih, ki jih enostvno dobiš kar s kliki na izbrano sadje 😉

Če ti do sliv ni ti danes ponujam še eno krasno možnost. Temno grozdje! Njegova sezona šele prihaja, zato imaš čas, da izbereš dan, ko boš piščanca pripravila skupaj z njim. S sočnim, kiselkasto-sladkim grozdjem. Prve vejice sem utrgala pred našo hišo – to grozdje je tudi moje najljubše. Veliko okusnejše je kot trgovinsko. Ni pretirano sladko, kar mi je všeč, ima pa eno ‘pomanjkljivost’. Peške. Če te močno motijo izberi grozdje brez njih ali pa se jih pozneje ogni.

Ni pa le grozdje tisto, ki je tokratnem piščancu dalo krasen okus. Že pri samem mesu se pozna razlika. Domače piščance nam je prinesla družinska prijateljica. So velik popolnejšega okusa, meso pa veliko bolj zdravo. Potem so tukaj še maslo in kvalitetno oljčno olje, kakršno je npr. ekstra deviško ekološko olje Morgan), ki poskrbita za hrustljavo pečeno skorjico. Pa žlica ali dve balzamičnega kisa ter pol toliko mudu. V njih se fino zapeče rdeča čebulica (z domačega vrta), sestavini pa poskrbita tudi za okusno omako. Piščanec pa je tokrat deležen kar dveh. Drugo omakico namreč ustvari ravno grozdje, ki med peko spusti nekaj svojega soka in se mi je tokrat ‘uspešno’ skril pod zgornjima kosoma piščančjih bederc. Čudovite vijolične barve je in žal mi je, da je nisem usepla ujeti v objektiv. Sta pa omaki resnično čudoviti. Zato jih na koncu s kosom domačega kruha ne pozabi premešati ter počistiti krožnika povsem do čistega 😉

Vse se začne v dobri posodi. Tokrat potrebuješ takšno, ki jo lahko uporabiš na štedilniku in v pečici. Torej brez plastičnih ali lesenih ročev. Najboljše posode so po mojem mnenju emajlirane. Ker pa vse niso ravno enako dobre ti priporočam, da izbereš kvalitetno, saj je naložba v takšno posodo skorajda doživljenjska. Namig: posoda Riess!

Upoštevaj, da so spodnje količine za eno osebo. Morda za dve, če krožnika spremlja več hodov 😉 Sicer pa vse skupaj preprosto prilagodi številu jedcev tako, da ustrezno povečaš sestavine.

Sestavine:

  • 2 zgornja dela piščančjih beder (s kožo!)
  • 2 žlici kvalitetnega oljčnega olja
  • polna čž masla
  • timijan
  • sol in poper
  • 1 večja rdeča čebula
  • 2 žlici balzamičnega kisa
  • žlica medu
  • dve vejici temnega grozdja

Postopek:

Meso s kuhinjsko brisačko dobro osuši. Natri ga s sveže mleto soljo in poprom ter osmukano vejico svežega timijana (lahko uporabiš tudi suhega).

V ponvi na srednji temperaturi segrej olje z maslom. Ko se maščoba primerno segreje, nanjo položi meso in sicer s kožo navzdol. Meso peci dobrih pet minut, pri tem pa ga ne premikaj. Če se ti zdi, da je temperatura previsoka in se meso prične smoditi, temperaturo nekoliko znižaj.

Ko se kožica hrustljavo zapeče, meso obrni in par minutk peci še na drugi strani. Meso preloži na krožnik.

Temperaturo znižaj, ter prilij balzamični kis in med. Z metlico dobro premešaj. Dodaj na krhlje nareznao rdečo čebulico in jo dobro povaljaj v omaki. Peci nekaj minutk, nato v ponev vrni še meso.

Ponev preloži v ogreto pečico in peci približno 15 minut. Nato dodaj vejici grozdja in peci še enkrat toliko. Nato ponev vzemi iz pečici in sestavine preloži na krožnik.

Ponev vrni na štedilnik. Po želji lahko v omako iztisneš nekaj grozdovih jagod (sama tokrat tega nisem naredila, bom pa prihodnjič zagotovo). Sedaj lahko omako nekoliko zgostiš tako, da jo med stalnim mešanjem (najbolje z metlico) segrevaš ali pa jo z kakšno žlico vode malce razredčiš, in zopet med segrevanjem mešaš. Odvisno kako gosta ali redka je. Poskusiš in po okusu začiniš s soljo in sveže mletim poprom.

Meso, čebulico in grozdje serviraš na krožnik, preliješ z omako ter okrasiš z vejicami svežega timijana. Ko poješ vse, kar je na krožniku, omako ki ostane popivnaš s kosom (svežega doma pečenega) kruha.

Ker jemo tudi z očmi, kosilce kar se da lepo postrezi. Tudi če ješ sam/a tako kot jaz 😉

Zadnje čase s seboj ves čas nosim kozmetično torbico. Kaj dela na mizi? Ja, v njej pač ni tipične kozmetike, so pa antibakterijski robčki za roke, korekcijska (ali sončna) očala in ja, maske. Brez njih danes skorajda ne gre, jih pa kjerkoli lahko brez problema snamemo, kadar je pred nami hrana 😉 Svojo lepo toaletko sem, tako kot krožnik, ravno pred kratkim dobila v trgovini Coincasa v ljubljanski Nami. No ta, ta me je popolnoma očaral. Že dolgo sem si želela enega ‘nepravilne oblike’ in v točno takšni barvi. Menda gre celo za pravi kamen, kar mu daje dodatno vrednost. Tudi tisti mali, črni je iz iste trgovine, pa krasen steklen kozarček, v katerega sem si namesto vina postregla kar vodo. Ne iz plastenke (ker tisto sploh ni voda, ampak plastičen čaj 😉 ) ampak direktno iz pipe – ker naša gorenjska je pač odlična. Poleg tega bi bilo tako okusno kosilo škoda zakriti s katerokoli drugo pijačo. Seveda pa si lahko privoščiš tudi kozarček kvalitetnega vina, če ti, sploh ob nedeljah zapaše 😉

Dodaj odgovor