Hruškina pita brez glutena

Jesen je pred vrati. Že prav diši po njej. Opazujem, kako počasi odpadajo listi z dreves, in vsak dan je na travniku kakšen suh list več. Še malo, pa bo šumenje listov prijetno šelestelo pod nogami. Še malo, pa bo po ulicah (na žalost le večjih mest), dišalo po pečen kostanju. Pri meni doma pa po kuhanem. Komaj čakam! Jesen imam rada, a le če je lepa, sončna, in vsaj približno topla. Mraza ne prenesem, zato sem v zadnjem mesecu vsak dan še posebej hvaležna, da me, pa etudi zgolj za nekaj minut na dan uspe pobožati toplo sonce.

Danes sem načela prvo bučo. Spekla sem jo v pečici, tako kot vedno. Le v pečici pečena je (vsaj meni) zares okusna. Prav lepo se je podala na posteljico grenke rukole in skupaj s pečenim krompirjem je bila odlična priloga kosu kuhanega govejega mesa. Skorajda nedeljsko kosilo, le da en dan prej – danes je namreč sobota.

Še preden so pečico zavzeli krhlji živahno oranžne buče, je v njo stopila še ena jesenksa poslastica. Pita! Običajno delam jabolčno in sicer po dokaj klasičnem receptu. Tokrat so jabolka zamenjale hruške. Na žalost ne domače, pač pa kupljene. Slovenske, ravno prav zrele, sočne hruške viljamovke – te so moje najljubše.

Recept za krhko, sočno in ravno prav sladko, ter hitro in enostavno pripravljeno hruškovo pito sem dobila na spletni strani trgovine Mok’ca, za kar se, avtorju recepta, iskreno zahvaljujem. Upam, da ne zameri, da idejo delim tudi na svoji strani (seveda bom o tem obvestila tudi trgovino, ki je recept delila). Na recept sem naletela pri enem izmed spletnem nakupovanju. Mok’ca je trgovina različnih zdravih izdelkov in sveže mlete moke. Skoraj vedno jo kumujem le pri njih. Meljejo jih v lesenem mlinu in za vsako stranko sproti. Tako v svojo papirnato vrečko dobiš čisto svežo, še dišečo moko. Pri njih sem nekajkrat kupila pirino moko, redno pa kupujem ajdovo. Obe sta popolnoma drugačni kot tisti iz bližnje trgovine. Okus je res neverjeten. Predvsem pri ajdi je razlika ogromna. Fino mleta zelena ajdova zrna so zaslužna za rahel kruh in oksune palačinke ki jih redno pečem, iz ajdove moke pa pripravljam še marsikaj drugega. Sem pa tokrat prvič kupila rjavo riževo moko. Polnovreden riž je namreč glavna sestavina današnje hruškove pite, ki jo to jesen preprosto moraš poskusiti. Ker riževa moka ne vsebuje glutena, je sladica primerna tudi za vse celiakaše ter ljudi, ki se glutenu zaradi takšnih in drugačnih razlogov raje ognejo.

Ker večino svojih sladic pojem sama, sem originalni recept prepolovila in glde sladkorja ter začimb malenkost prilagodila svojemu okusu. Polovico sestavin pa zgolj zato, da bi se vsaj malce zavarovala sama pred seboj (ko gre za kaj dobrega, težko ostanem le pri enem koščku 😉 ). Vseeno sem iz spodnjih količin dobila 12 koščkov. Dovolj, da sem se s pito sladkalacelo popoldne, nekaj malega pa sem jo prihranila še za nedeljo. Dneva sicer še ni konec, a upam, da mi pozornost uspe odvrniti od sladke jesenske dobrote.

This image has an empty alt attribute; its file name is 7-3-768x1024.jpg

Sestavine:

za testo…

  • 175 g rjave riževe moke
  • 1/2 čž vinskega kamna
  • 1 JŽ kokosovega sladkorja (cca 10-12g)
  • 1-2 JŽ indijskega trpotca (cca. 10g)
  • 75 g razstopljenega masla
  • 1 rumenjak ekološkega jajčka
  • 2 JŽ ekološke kisle smetane (50g)
  • 1 žlička začimb (od tega pol cimeta in pol žličke mešanice mletih klinčkov, ingverja in kardamoma)

za nadev…

  • 3-4 hruške (cca 350 g olupljenih in naribanih viljamovk)
  • žlička kokosovega sladkorja
  • pol čž cimeta
  • pol čž začimb (cimet, klinčki, ingver in kardamom)
  • žlica ruma

Postopek:

Pečico ogreješ na 185-190 stopinj Celzija.

Za testo zmešaš vse suhe sestavine, nato dodaš rumenjak, stopljeno a ohlajeno maslo ter smetano. Pregneteš v testo.

Večino testa razporediš v pekač, obložen s peki papirjem ter premazan z maslom. Z rokami ga pritisneš ob podlago.

Za nadev olupiš (ni pa nujno) hruške ter jih naribaš. Dodaš sladkor, cimet, mešanico začimb in rum ter premešaš.

Hruške razporediš po testu. Če so oddale veliko tekočine, jih med rokami malce ožemi oziroma odcedi. Čez sadni nadev posuješ preostanek testa, ki ga sproti razdrobiš med prsti.

Pečeš slabo uro. S pomočjo peki papirja pecivo privdigneš iz pekača ter položiš na rešetko, da se primerno ohladi. Po želji potreseš z mletim sladkorjem ter razrežeš na poljubno velike kose.

Dodaj odgovor