Glede testenin je vedno neka dilema. So zdrave ali niso? So primerne za tiste na dieti ali ne? Odgovor: so zdrave in so primerne za vse! JPomembno pa je katere izbereš in kako jih pripraviš. Bele testenine, prelite z veliko količino mastne smetane in precejšnjo količino sira, po možnosti še razkuhane. Ja, takšne ti res ne bodo naredile velike usluge.
Izberi raje testenine iz drugih vrst mok. Na voljo imaš precej izbire, sploh v kakšni izmed specializiranih ali bolje založenih trgovin. Danes se proizvajalci igrajo s številnimi kombinacijami mok, radi pa vključujejo tudi druge sestavine, kot je različna zelenjava. Če ne ješ glutena, tudi ni problema. Čas, ko so bile na voljo le koruzne testenine je že zdavnej minil. Sedaj lahko izbiraš med riževimi (iz belega ali rjavega riža), ajdovmi, celo kvinojinimi testeninami. Obstajajo celo testenine, narejene iz različnih mok stročnic kot so lečine, grahove ali čičerikine.
Svojo pašto (predvsem peresnike in makarone) vedno skuhaj malce na zob, špagete in reznace pa ravno prav – prekuhane testenine so namreč pacljiva neokusna gmota, ki je ne bodo vesele ne tvoje brbončice ne tvoje telo. Ne posegaj po že vnaprej pripravljenih mesnih ali sirnih omakah, če že nimaš časa (ali idej) uporabi vsaj zeliščni pesto. Sicer pa za pripravo testenin ne potrebuješ posebnega znanja in točnih receptov. Sledi svojemu občutku in okusu – pripravi jih z veliko pisane zelenjave, dodaj malce ribe, belega mesa ali kvalitetnega sira. Za špagete in rezance res potrebuješ vsaj malce omake, pa četudi je ta le žlica moke in vode, (rastlinskega) mleka ali spasirane, do mehka kuhane zelenjave. namesto mlečnih izdelkov za kremno poslastico lahko uporabiš zmiksane, vnaprej namočene oreščke (na primer indijske), skupaj z limono in kakšnim zeliščem zmiksan zrel avokado ali pa nekaj žlic kremne juhe, ki ti je ostala od včerejšnjega kosila.
Glutena navadno (tudi jaz) ne jem. Vsaj doma ne. Razen če gre za piro 😉 Čeprav mi po uživanju glutena v želodcu ni najbolje, pa se seveda kdaj pa kdaj tudi prekršim. Ne s slabim občutkom, ampak z veseljem, a seveda le če gre za stvari, ki jih imam rada. Pira je zagotovo ena takšnih. Žita sicer v svoji shrambi nimam, imam pa pirino moko. Ima nežen in prijetno sladkast okus in je uporabna v številnih receptih.
Pira je vrsta pšenice, le da je zaradi svoje sestave do telesa veliko bolj prijazna, pa tudi veliko bogatejša z vitamini in minerali. Iz pirine moke sem včasih pekla kruh, zdaj pečem skorajda le ajdovega. Piro pa občasno namesto brezglutenskih mok uporabim za kakšne hitre nekvašene kruhke, za pico ali kakšno druge vrste testa.
Zelo enostavno je narediti domače pirine rezance (z jajci ali povsem brez njih), a tokrat sem testenine kar kupila. Oče mi je dopoldan iz bližnjega gozda prinesel celo košaro jurčkov. Skupaj s čebulico bi jih lahko podušila ter vmešala nekaj jajčk. A to ne bi bilo ravno sodobno nedeljsko kosilo, pa čeprav je takšen obrok, skupaj s doma pečenim kruhom izredno okusen in pride prav predvsem v dneh, ko za kuho nimaš veliko časa. Iz jurčkov bi lahko naredila kakšno fino gosto kremno juhico. Ah, zanje bo še dovolj časa, danes je prevroče za krožnik vroče juhe. Ajdova kaša z jurčki je fantastična. In ajdo imam vedno na zalogi. Seveda tisto zelenkasto, nepraženo ajdo, ki je nepremerljivo boljšega okusa kot katera druga.
Ampak ne. Zaželela sem si pašte. Svilnatih širokih rezancev. Pirinih. Za kosilo sem sice mislila pripraviti piščančja prsa ter pražen krompir (ena izmed nedeljskih klasik), pa sem se hitro premislila. Praženi jurčki bi sicer prav lepo pasali ob moji prvotni ideji, a se mi je ideja o testeninah zdela veliko bolj mamljiva. Čeprav nisem podpirala odprtja trgovin ob nedeljah, pa sem bila tudi jaz tokrat ena izmed tistih, ki so se ta dan odpravili v trgovino. Kupila sem le rezance, nato pa nazaj domov. Za štedilnik.
Priprava je zelo enostavna in hitra. Okus svilnatih testenin z dušenim porom ter čisto svežimi nežnimi jurčki je odličen. Če zraven postrežeš še debelejši in zato sočnejši kos piščančjih prsi z rahlim limoninim priokusom, pa je uspeh zagotovoljen. Gremo kuhat?
Recept je za eno osebo. Če sta dva, podvoji, za tri, štiri ali več oseb, količine pač prilagodi. Številu ali apetitu.
Sestavine:
testenine…
- 100 g pirinih širokih rezancev
- 50 g pora
- 85 g svežih jurčkov
- nekaj vejic timijana
- sol in poper
- za požirek ali dva belega vina
- žlica masla
- strok česna
- čajna žlička svetle pirine moke
- nekaj mrzle vode
- oljčno olje
meso…
- polovico piščančjih prsi
- sol
- sok polovice manjše limone
- oljčno olje
dodatki…
- limonina lupinica, fino naribana
- osukana vejica timijana
- sveže sesekljan peteršilj
- sveže mlet črni poper
- žlica pinjol
Postopek:
Meso iz obeh strani soli, nato ga na ponvici na oljčnem olju počasi popeci. Med peko ga pokapljaj z limoninim sokom.
Testenine v kropu slane vode skuhaj po navodilih. Kuhane odcedi (malce vode prihrani), pretresi v skodelico, prelij z oljem, premešaj, pokrij s krožnikom ter postavi na stran.
Na oljčen olju nežno popraži na kolute narezan por s ščepcem soli. Ko se zmehča in nekoliko uveni, dodaj šopek timijana in na tanke rezine očiščenih svežih jurčkov. Nežno praži, da se gobice zmehčajo. Po potrebi dolij malce vode od uhanja testenin. Nato dodaj žlico zmehčanega masla, drobno sesekljan česen in nekaj belega vina. Premešaj, da se maslo raztopi in razporedi med gobice. Ko vino izpari, česen pa zadiši, gobice potisni na rob ponve. Na prosto mesto potresi žličko moke, malce popraži, nato zalij z nekaj mrzle vode. Premešaj, da se moka razpusti in ustvari svilnato omako. Vmešaj testenine, začini s soljo in poprom, potresi s svežimi lističi timijana in drobno sesekljanim peteršiljem.
Piščanca nekajkrat zareži in ga postavi na vrh testenin. Potresi jih z mešanico soli, sveže naribane bio limonine lupinice in nasekljanega peteršilja.
Testeninam dodaj žlico pinjol, ki jih pred tem na suhi ponvici malce popraži, da spustijo aromo in okus.
Nekaj nasvetov. No, vsaj dva. Za (še boljši) okus pora in jurčkov uporabi dobro posodo, na primer kvaliteten emajl. Tale moja je enkratna. Gre za znamko Riess. Pomembna je tudi kvalitetna maščoba. Ekološko maslo in ekstra deviško oljčno olje. Pri olivčku že dolgo prisegam le na olje slovenske Istre, ki ga na prodajnih policah bolje založenih trgovin najdeš pod imenom Morgan.