Takoj ko se shladi je čas za kakšno fino kremno juhico. Saj ne, da v poletnem času juh ne jem, le veliko manjkrat kot v hladni polovici leta. In čeprav je še vedno avgust, pa je bil danes da za prvo gosto in kremasto porcijo prijetno tople juho s katero sem se prav prijetno pogrela.
Saj ne, da bi bil zunaj že hujši mraz, a ravno okrog kosila se je pooblačilo in začelo dežaveti, zato je bil recept, ki sem ga mislila testirati (in sem tudi zato pred dnevi kupila glavo cvetače) kot nalašč. Popoldan je sicer sonce zopet pokukalo izza oblakov, zato upam, da se slaba napoved ki velja za prvi teden v septembru, vseeno ne bo povsem uresničila.
Pripravila sem torej cvetačno kremno juho. In ne, v njej ni običajnih sestavin, ki zmiksano zelenjavo spremenijo v kremastno strukturo. V njej ni ne krompirja, ne smetane (ali mleka). Ker torej v njej ni niti sledu mlečnih izdelkov, je juha povsem veganska.
Kremne juhe so ena krasna zadeva, saj so pripravljene izjemno hitro, skuhane v enem samem loncu, v katerem lahko pripraviš obrok za več oseb hkrati, če pa kuhaš le zase, preostanek juhe (ohlajene seveda) v dobro zaprtem kozarcu shraniš v hladilniku, kjer bo juhica brez problema zdržala vsaj še dva dni.
Kar tokratno juhico dela posebno je avokado. Verjetno že veš, da sem na ta tropski sadež povsem nora. In ja, avokado vključujem skorajda povsod. V solate, med testenine in rižote, pa v sladoled, peciva, jutranje kaše, smoothije, vmešana jajca, z njim pa seveda (tudi jaz) obložim kose kruha, ki jim nato dodam še najrazličnejše dodatke, ki ‘dolgočasen’ avokado spremenijo v pravo poslastico. Ker po eni strani drži – okus samega avokada je precej neizrazit, pust, dolgočasen. A ravno to je njegova prednost. Lahko ga kombiniraš s katerokoli zelenjavo (ali sadjem), ga začiniš z različnimi zelišči, začimbami, mu dodaš najrazličnejše sire, kaše in druge reči in tako vsakokrat lahko uživaš v čudovitem okusu sadeža, ki je, mimogrede, izjemno zdrav.
Zelo koristi, če znaš izbrati pravega. Mora biti ravno prav zrel. Takšen, ki ima lepo, masleno in sočno ‘meso’, torej takšen, ki ni pretrd, gumijast ali pa preveč zrel in rjav. Pravega prazvaprav ni težko najti. Vsaj meni ne. Pa ne da bi bila na tem področju strokovnjak, pač vem, kje ga moram kupiti. In na srečo je v 95 odtotkih popoln. Vrsta avokada, ki ga kupujem se imenuje Hass. Je nekoliko bolj okrogle oblike in ne hruškaste, kakršni so nekateri. Njegova lupina je veliko bolj groba in temna kakor lupina gladkega, svetlejše zelenega avokada. Kupim komplet dveh, že dozorjenih avokadov. Če avokada o katerem govorim ne najdeš, mi piši, pa ti z veseljem povem kam ponj.
Sestavine:
- dve žlici avokadovega olja*
- 1/3 bele čebule
- 2 stroka česna
- 1/3 zelenega feferona
- 500 g cvetače
- sol in poper
- ščep mlete kumine
- 500 ml vode
- žlica limoninega soka
- 50 g avokada**
*lahko nadomestiš z oljčnim
**lahko ga dodaš tudi več. V vsakem primeru pa naj bo fino zrel, saj je le takšen kremast in okusen. Vrsta hass je moja najljubša.
Postopek:
V višji kozici na srednjem ognju na olju pet minut nežno praži sesekljano čebulo, česen, feferon, mleto kumino ter med praženjem začini s soljo in poprom.
Dodaj na manjše cvetke razdeljeno cvetačo in nežno praži še 5 minut. Vmes večkrat premešaj.
Dolij vročo vodo in pri napol zaprti posodi kuhaj 10-15 minut. Odtavi, dodaj na košče narezan avokado ter limonin sok ter zmiksaj v gosto kremasto juho. Poskusi in začini po okusu. Skoraj gotovo bo potrebno soliti, lahko pa po želji dodaš tudi malce več limone. *
Juho ponudi takoj, kar ostane, pa ohladi in neprodušno zaprti posodi hrani v hladilniku. Vsaj dva dni bo juha zagotovo še dobra.
*če je juha res zelo gosta, lahko priliješ še malce vode in ponovno vključiš mešalnik, da bo juha enakomerno gosta. Ko gre za kremne juhe, so meni všeč res goste.
Ker nekaj hrustljavega pač vedno paše, sem tokrat izbrala krutone. Na olju popečene kocke kakšen dan starega doma pečenega kruha, začinjenega s soljo, popero in timijan. Hitro in za moj okus veliko boljše kot kupljene ‘zlate kroglice’.
Ne vem kako pogosto stojiš za štedilnikom a sama kuham vsak dan, vsaj enkrat, navadno pa dvakrat. Kosilo in večerja sta namreč pri meni vedno topla, zajtrki občasno. In že pred nekaj leti sem ugotovila, da ni vseeno kje, v kakšni posodi kuhaš. Nekatere, narejene iz slabših materialov, močno spremenijo okus hrane. To nikakor ne velja za emajlirane, izjemno varčne in praktično neuničljive emajlirane posode. Prisegam na znamko Riess, ki jo v različnih trgovinah za dom in gospodinjstvo najdeš tudi v Sloveniji.