Priznam. Pijem veliko premalo. Če sem žejna, raje zagrabim kakšen kos sadja, poleti pa si iz zamrzovalnika vsak dan vzamem nekaj domačih sladolednih lučk, ki jih moram (ravno zaradi tega) delati znova in znova. Prijetno ohladijo, odžejajo in hkrati posladkajo. Vseeno pa ne nadomestijo kozarca sveže vode. Vem. Voda je nekaj, kar moram čimprej uvesti v svoj vsakdan. Tudi to vem. In čeprav jo popijem zares malo, pa zadnje čase vseeno spijem malce več tekočine, kot še nekaj mesecev nazaj.
Nikoli nisem imela rada močno šumečih pijač, niti kot otrok ne. Coca cola, Fanta, Sprite… pač niso bili zame. V zadnjih nekaj letih se je to spremenilo. In ne, še vedno ne pijem tistega zgoraj, pač pa mehurčke v povsem drugačni, predvsem pa zelo zelo zdravi obliki.
Najprej sem vzljubila kombucho. Naravna fermentirana pijača je narejena na osnovi zelenega (ali črnega čaja), sladkorja in skupka koristnih bakterij in kvasovk (imenovanega Scoby). Danes kombucho lahko najdeš že v vsaki trgovini in lokalih (predvsem v večjih mestih). So pa razlike med njimi precejšnje. Predvsem v dodajanju okusov, s katerimi se proizvajalci (med njimi je že precej slovenskih) tako radi poigravajo. Če ti okus prve stekleničke mehurčkaste probiotične pijače ni bil všeč, ne obupaj. Poišči svojo najljubšo. Jaz sem jo. Na pitje kombuche se mora marsikdo vseenno kar sicer nekoliko privaditi. Predvsem pa se more na veliko dozo koristnih bakterij privaditi telo. Začni z nekaj požirki in količino postopoma povečuj.
Če boš kmalu tudi ti velik/a ljubitelj/ica tega danes tako popularnega napitka, ga lahko začneš variti tudi sam/a. V veliko pomoč ti bo začetni paket za izdelavo, ki poleg koristnih bakterij vsebuje tudi za izdelavo najbolj optimalno narejen kozarec, ki ga lahko kupiš na strani kefirko.com. Gre za slovensko podjetje, ki je s svojimi produkti izredno uspešno tudi v tujini.
Preden si natočiš svoj prvi kozarec kombuche, pa lahko malce traja. Vsaj kakšen mesec. Veliko hitreje (in po mojem tudi enostavneje) pa je pripraviti vodni kefir. Ne pričakuj da bo tako zelo peneč kot določene kombuche, kar pa ne pomeni, da v sebi nima enako dobrih snovi.
Na ‘Kefirkovo’ stran sem zašla po naključju, čeprav, kakor pravijo, se nič ne zgodi po naključju. Med brskanjem po njihovi spletni strani sem torej naletela na opis še ene izmed zdravih pijač. Na kefir. Imajo mlečnega ki ga sicer poznam, in čeprav fermentiran napitek vsebuje le malo laktoze in je veliko lažje prebavljiv od ostalih mlečnih stvari, pa me je veliko bolj pritegnil kompletek za izdelavo vodnega kefirja. Ko pa sem prebrala zakaj vse je dober in da za razliko od kombuche to zdravo izotonično pijačo narediš že v nekaj dnevih, sem še isti dan naročila svoj kompletek in tako že nekaj tednov izdelujem svoj domači vodni kefir.
Tudi kefir je naravno fermentirana pijača, le da zanjo ne potrebuješ čaja, pač pa poleg kefirjevih zrn le vodo ter sladkor, ki je hrana za koristne bakterije in ki se tekom fermentiranja pijačo spremenijo v pravi probiotični eliksir. Kljub temu da sta oba, tako kefir kot kombucha, polna koristnih bakteri, pa gre za različne vrste bakterij tako da brez problema lahko uživaš v obeh.
Vsi vemo kako pomembni so probiotiki. V prvi vrsti za zdravo črevesje, in presnovo, zdravo črevesje pa je prva stopnička do vsesplošnega zdravja. Kefir je poln vitaminov, mineralov, encimov, antioksidantov in drugih hranil, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje. Močno krepi imunski sistem, pomaga odpravljati glavobol, krepi pljuča in dihala, uravnava telesno težo in holeserol, lajša nespečnost ter izboljša koncentracijo, pozitivno vpliva na kožo in sklepe ter krepi zdravje srca in ožilja.
Priprava je zares enostavna, okus pa točno takšen, kakršnega želiš ustvariti sam/a. Po primarni fermentaciji, ki pri rahlo odprtem kozarcu traja približno dva dni (voda + sladkor + zrnca) je čas za sekundarno, kjer se lahko igraš z okusi. Več o tem v postopku priprave pa najdeš malce nižje…
Potrebuješ:
za primarno fermentacijo…
- aktivirana zrnca vodnega kefirja
- vodo (najbolje prekuhano in ohlajeno)
- nerefiniran trsni sladkor (lahko v kombinaciji z rjavim)
za sekundarno fermentacijo…
- nekaj sladkorja za dodatno fermentiranje (tukaj trsni sladkor lahko nadomestiš z nekaj kapljicami javorjevega ali agavinega sirupa ali pa uporabiš sladko nežveplano suho sadje kot so rozine in fige
- po želji: sveže sadje (rezine breskve, maline, mango, pomaranča, jagode…); suho sadje (nežveplane suhe fige, marelice, rozine, ananas); zelišča (meta, bazilika, melisa); začimbe (npr. košček svežega olupljenega ingverja, cimet, kurkuma)
Postopek:
V steklenem kozarcu s platično žlico zmešaš vodo s sladkorjem. Količino sladkorja boš glede na aktivnost zrn ugotovil/a sama. Nekje dve polni žlici na slab liter. Ko se ta povsem raztopi, nežno vmešaš še zrnca kefirja. Če uporabljaš Kefirko, barvni pokrov zatisni, prozornega pa le narahlo privij (ne zatesni!). V nasprotnem primeru kozarec pokrij z gazo in zatisni z gumico. Na sobni temperaturi pusti dva dni. Vmes lahko nekajkrat dvigneš kozarec v dlan ter z njo rahlo zaokrožiš da se sestavine nežno premešajo, zrnca pa zbudijo.
Po dveh dneh skozi plastično cedilo v steklen vrček prelij fermentirano tekočino tako, da zrnca ustanejo ujeta v cedilu (jih potrebuješ za naslednjič). Sistem Kefirkotovega pokrova ima ozke rezice, ki zrncem ne dovolijo skozi, kar je super. Vodni kefir je pripravljen na sekundarno fermentacijo. *
Zdaj tekočino lahko preliješ nazaj v Kefirkotov kozarec (iz katerega prej pobereš zrna, ki so ujeta v njem) ali pa v čisto stekleničko. Vanjo dodaš nekaj sladila in izbrane dodatke, nato pa pokrovček povsem zapreš, kozrec pretreseš, da se sestavine dobro premešajo in na sobni temperaturi pustiš še vsaj en dan, najbolje dva. Nato probiotično sodovico hraniš v hladilniku, saj je mrzla tudi najbolj okusna. Pred tem seveda iz napitka poberi ostanke zelišč, da ne bodo zgnili.
V času sekundarne fermentacije lahko z zrni že nastaviš nov kefir in tako nikoli ne boš ostal/a brez ene najbojl zdravih, oksunih in osvežilnih pijač.
*sekundarna fermentacija ni nujna. Če pijača že po dveh dneh lepo zašumi je to krasen znak da v kefirju že lahko uživaš. Sekundarna fermentacija le še izboljša kakovost napitka, zaradi dodajanja različnih sestavin pa se močno izboljša tudi okus.
Nekaj nasvetov in opozoril:
- za pripravo uporabljaj le steklen kozarec ter plastične pripomočke. Kovina bo zrnca uničila.
- za primarno fermentacijo izberi kvaliteten nerefiniran (po možnosti ekološki) trsni sladkor. Tega lahko kombiniraš z rjavim in s tem nekoliko povišaš vsebnost vitaminov in mineralov. Nikar pa ne uporabljaj le tega, saj tudi preveč dobrega lahko negativno vpliva na zrnca. Kokosov sladkor in različna sladila se v prvi fazi fermentiranja ne bodo izkazala kot dobra izbira
- priporočam, da vodo najprej zavreš in ohladiš, nato pa uporabiš pri pripravi napitka. Neprekuhana voda lahko vsebuje veliko klora, ki bo motilo fermentacijo in uničilo zrna. Prefiltrirana voda pa po drugi strani ne vsebuje čisto nič koristnih mineralov, ki so pravzaprav hrana za bakterije. Zato je prekuhavanje vode najboljša rešitev. Sploh če ji pozneje dodaš ščepec sode bikarbone in s tem povišaš stopnjo mineralov.
- in še… veliko koristnih nasvetov najdeš na zgoraj omenjeni spletni strani.
Gre lahko kaj narobe?
Skorajda ne.
Če opaziš, da fermentacija ne poteče v dveh dne (kar opaziš po nastalih mehurčkih, morda rahlem penjenju ali premikanju zrn), vodi dodaj nekaj sode bikarbone da povišaš stopnjo mineralov. Obstajajo tudi drugi načini za mineralizacijo kot so dodajanje melase ali posebnih mineralnih kapljic, a že soda bo odlično opravila svoje delo. A pazi, če zrna postajajo kašasta to pomeni, da vsebujejo preveč mineralov
Kaj pa če je (oz. ko bo) zrnc že preveč?
Opazil/a boš, da se bo tekom večkratnega fermentiranja količina zrnc povečevala, kar je znak, da so v svojem oklju zelo zadovoljna. Pravijo da je greh, če jih zavržeš in ker velja, da se kefirjevih zrnc ne prodaja, jih pokloni nekomu, za katerega veš, da jih bo pridno uporabljal.
Rast zrnca upočasniš s shrambo v hladilniku. Če želiš ali potrebuješ premor med izdelovanjem kefirja, jih tam lahko hraniš kakšen teden. Splakni jih pod hladno tekočo vodo in shrani v sladkani vodi v zaprti posodi (razmerje sestavin naj bo 1:1:1). Pred ponovno uporabo jih speri.
Zrna lahko (menda) celo zamrneš. Sama tega še nisem poskusila, a sklepam, da težav ne bi smelo biti. Po prihodiu iz zamrzovalnika bo potrebnega le malce več aktiviranja (hranjenja), da bodo zrna zopet v pravi formi.
Poskusi še…
Namesto vode uporabiti bistro tekočino mladega kokosovega oreha (kokosovo vodo torej) in si pričaraj pravi pravcati kokosov kefir (seveda zopet lahko z dodatki zelišč in npr. limoninega soka).
Nekaj mojih trenutno najljubših kombinacij:
- breskev + ingver + cimet (z malce medu)*
- maline + bazilika (z malce rjavega sladkorja)*
- suhe fige + ščepec kardamoma
- mango + ananas + pasijonka
- iztisnjen limonin sok + šop mete in melise (z malce tekočega sladila)*
- iztisnjen pomarančni sok + ingver (z malce javorjevega sirupa)*
–v Kefirkotovem kompletu dobiš tudi ožemalnik agrumov, ki ga nastaviš na barvni pokrovček in sok iztisneš direktno v kozarec kefirja (seveda že brez zrnc)
*za okus in lažji zagon fermentacije
Zate, zame? Vodni kefir je primeren za vse, ki v svoji prehrani ne želijo mlečnih izdelkov, imajo hudo laktozno intoleranco, so vegani ali pa preprosto nimajo časa vprezati za kvalitetnim, svežim slovenskim mlekom, ki je za izdelavo najboljši.
Iz mlečnega kefrja sicer lahko ustvariš še številne namaze, sirčke, ga uporabiš v različnih jedeh… Vodni kefir ima sicer manj možnosti, po drugi strani pa mu lahko dodajaš najrazličnejše dodatke in tako ustvarjaš vedno nove in nove okuse.
Vodni kefir lahko uporabiš pri izdelavi domačih lučk ali ledenih kock, ki bodo s svojimi pozitivnimi učinki popestrili ter dodatno osvežili marsikatero poletno pijačo. Če si ljubitelj/ica smooothijev, ga razredči z malce vodnega kefirja in uživaj v blagodejnem kremastem napitku, prav tako pa kefirju lahko naknadno primešaš sveže iztisnjen pomarančni ali limonin sok. Uporabi ga še pri fermentiranju zelenjave ali pa v kefirju namakaj žitarice, ki zato postanejo lažje prebavljive in veliko bolj hranljive. Seveda pa jih pred kuhanjem v sveži čisti vodi pred tem dobro speri.
Za konec… Ne skrbi glede sladkorja. Sladkor potrebujejo zrna za aktivacijo kefirja in so hrana za probiotike ter ne zate. Bakterije ga tekom fermentacije porabijo, zato ga v pijači ostane bore malo. To, kar boš pridobil/a z rednim uživanjem peneče pijače je veliko več kot kot ščepec (kvalitetnega in nepredelanega!) sladkorja.
One comment