Nikoli nisem verjela, da je mogoče da bučkin kruh nima popolnoma nič okusa po bučkah. Da je sladek, sočen, nežen in bolj kot na kruh spominja na kolač. Da je skoraj nekako podoben bananinem kruhu, le da je namesto sadje v njem zelenjava. Zaradi tega bo morda potrebno malce več sladila – bučke namreč niti zdaleč niso tako sladke kot banane, a če uporabiš pravega, to spoh ni problema.
Zakaj bi pravzaprav delal/a kolač z bučkami, če ne želiš okusa po njih? Ker je to enkraten način da v svojo prehrano vneseš več zelenjave in s tem vitaminov, mineralov ter vseh drugih koristnih snovi. In ker je to enkraten način da uporabiš mlade zelene cukini bučke, ki jih je v teh dnevih na pretek. Zato, ker je to kolač, v katerem navaden bel sladkor zamenja veliko bolj zdrava različica ter kolač, v katerem ni žitne moke, temveč drobni ovseni kosmiči (lahko kupiš celo certeficirano brezglutenske). V bučkinem kruhu ni niti jajc, ki so sicer po mojem mnenju eno najbolj zdravih živi, a so nekateri nanje alergični ali pa jih preprosto ne želijo v svoji prehrani (vegani veste o čem govorim), pa je kljub temu sočen in rahel.
S takšnim kruhom, ki resnično spominja na kolač, se lahko prav fino in zdravo posladkaš že za zajtrk, ali pa si nekaj koščkov privoščiš ob dopoldanski kavici ali popoldanskem čaju (ki v zadnjih dneh paše kljub temu da smo konec julija).
Kolač je nežen in zelooo sočen. Pazi le, da ga pečeš dovolj dolgo, da ne bo pacljiv. V spodnjem delu kruha se sicer to lahko zgodi, pa tudi nič hudega ni če se. Vse sestavine so že tako ali tako povsem užitne tudi popolnoma surove, zaradi tega bo kruh le še bolj sočen.
Glede sladkorja. Seveda lahko uporabiš povsem navaden sladkor ali pa ga zamenjaš vsaj za nerefinirani trsni sladkor. Še boljša izbira je kokosov sladkor, ki sem ga uporabila tudi sama. Ta ima rahel okus po karameli in če ti to ni všeč, ga, tako kot jaz, lahko kombiniraš še s katerim drugim.
Moja izbira je torej kombinacija kokosovega in pa brezovega sladkorja oz. t.i. xilitola. Ta je popolnoma neškodljiv (pravzaprav naj bi celo preprečeval karies in pomagal krepiti kosti). Hkrati je brez energijske vrednosti (beri: kalorij), če ti je to morda pomembno.
Odločitev pa je na koncu tvoja. Tako glede sladkorja kot tudi količine. Če si sladkosned/a, ga brez težav lahko vmešaš kakšno žličko več. Meni je zapisana količina ravno pravšnja, okus kolača pa prijetno sladek. Izbira je tvoja tudi glede izbire rastlinskega napitka, ki ga za pripravo potrebuješ. Sojino ali ovseno na primer nista tako sladka kot riževo, ki tako še dodatno posladka bučkino pecivo. Z riževim mlekom morda tista tista dodatna žlica sladkorja sploh ne bo potrebna.
Sestavine:
- 450 g mladih cukini bučk (brez pecljev)
- 250 ml riževega napitka
- 180 g finih (brezglutenskih) ovsenih kosmičev
- 60 – 65 g sladkorja (npr. pol kokosovega in pol brezovega – ksilitola)
- 50 g kokosove moke (ne kosmičev)
- 2 polni JŽ mletih lanenih semen
- 1 polna čž sode bikarbone
- 1 čž prave burbonske vanilije v prahu (ali semen stroka vanilija)
- 1 čž cimeta
- ščep soli
Postopek:
Pečico segreješ na 190 stopinj.
V sesekljalniku zmelješ bučke s riževim napitkom do povsem gladke zmesi. Preliješ v večjo skledo in zmesi s kuhalnico dobro premešaš vse ostale sestavine. Pustiš 10 minut, da se sestavine prepojijo.
Pekač namastiš, obložiš s peki papirjem in ponovno premažeš z nekaj kokosovega olja. Vliješ zmes in pečeš 45 – 55 minut, odvisno od velikosti pekača. Kolač je pečen, ko zobotrebec ob vbodu vanj ostane suh.
Priporočam: da proti koncu pečenja s pomočjo peki pairja kolač previdno vzameš iz pekača, ga postaviš direktno na rešetko in vrneš v pečico. Tako se bo sladek bučkin kruh najlažje spekel tudi v spodnjem delu.
Ohladiš ga na rešetki, razrežeš pa popolnoma ohlajenega. Najboljši je sam, s skodelico kave, čaja ali matche s spenjenim mlekom. Seveda pa nanj lahko namažeš tudi okusno domačo marmelado ali čokoladni namaz 😉
