
Slovenske češnje so najboljše! Če imaš srečo in ob tvojem domu raste češnja, potem veš da so obrani plodovi lahko hitro črvivi. Zdaj pa si predstavljaj, da so sadeži obrani nekaj dni (ali vsaj kak dan), preden začnejo potovati preko mej ter koliko čas gajbica češenj stoji na prodajnih policah trgovin (navadno sploh ne v hladilniku) preden pristane v tvoji nakupvalni košarici. In potem še kak dan ali dva potrpežljivo sedijo v tvojem hladilniku, dokler seveda ne ‘pospraviš’ vseh. Ampak (nekatere) češnje vseeno niso črvive. Kako to? Pomagajo jim razna škropiva, ki zatrejo zajedalce, na žalost pa ne uničijo le njih, temveč posledično tudi tvoje zdravje. Češnje namreč nimajo lupine in zagotovo ne obstaja nihče, ki bi jih lupil 😉 Zato češenj (poleg še nekoliko bolj občutljivih jagod) nikoli ne kupim v trgovinah. Tisto malo, kar jih je doma, jih sproti pojem, sicer pa jih kupim na zaupanja vrednih mestih. To pa nikakor niso stojnice ob hitrih cestih (resnično ne razumem ljudi, ki ob prašnih prometnih cestih kupujejo sparjene češnje)…


Najboljše češnje so z goriških brd, se strinjaš? Temne, sočne, sladke. Če po vrhu vsega kupiš sveže obrane in če najdeš še ekološke, pa je zmaga tvoja. Lahko ti zaupam, kje jih kupujem sama. Tako kot večino druge zelenjave in sadja, sem ponje odšla na kmetijo Avšič. V ljubljanskih savljah imajo manjšo, ampak dobro založeno prodajalno. Poleti jih sicer ne obiščem tako pogosto, saj imam to srečo, da imata starša precej velik vrt, večina pridelka pa je itak moja 😉 Sem pa večino sadik za domači vrt kupila ravno pri njih. Tudi lani sem jih in ker sem bila z njmi in kasnejšim pridelkom zelo zadovoljna, drugje sploh nisem iskala. Češnje so bile takšne, kot morajo biti. Čvrste, sočne, sladke in povsem brez majhnih črvičkov.


Pest češenj sem uporabila tudi za cmoke. Tokrat sem cmoke delala tretjič, a prvič po tem receptu in prvič s češnjami. Na spletni strani lahko najdeš še idejo za testo za marelične cmoke ter za slivove s prav posebno omako. Oba recepta, vključno z današnjim, ne vsebujeta glutena.
In če sta navadno glavni sestavini bel krompir in pšenična moka, češnjevi cmoki ne vsebujejo ničesar od tega. Krompir je nadomestila skuta, žitno moko pa sta zamenjali moki iz mandljev in kokosa. Enostavnejše bi bilo uporabiti brezglutensko mešanico – moko, ki je na volji že v vsaki trgovini. Čeprav glutena ne vsebujejo in je peka z njimi lažja, pa večina izmed njih žal ni ravno najbolj zdrava izbira.

Posip na videz morda res spominja na tistega klasičnega (maslo, cimet, sladkor in drobtine) pa ni čisto tako. Maslo in cimet sem vsekakor vključila, namesto običajnega sladkorja sem uporabila kokosovega, drobtine pa so zamenjali na hitro zmleti mandlji.

Pred postopkom si prosim preberi opombe, ki pojasnjujejo določeno izbiro in vrsto sestavin. Če pa imaš še kakšno vprašanje, pa veš kje me najdeš 😉 Vesela bom in sem vsakega pisma, komentarja, nasveta ali le pozdrava 🙂
Spodnje količine so za 6-8 cmokov, odvisno kako velike delaš oz. koliko češenj vtakneš vanje.
Sestavine:
Cmoki…*
- 250 g skute
- 1 jajce
- 25 g ksilitola
- 40 g mandljeve moke
- 50 g kokosove moke
- 10 g indijskega trpotca
Nadev…
- pest češenj
- žlica sladkorja
Zabela…**
- žlica masla
- mleti mandlji
- cimet
- žlička kokosovega sladkorja
Opombe:
*za cmoke sem uporabila albuminsko skuto in sicer kozjo, saj kravje ne prebavljam ravno najbolje. Odlično ponuja slovensko sirarstvo Videc. Uporabiš lahko katerokoli skuto, glede na vsebnost maščobe (in velikosti jajca) pa upoštevaj, da lahko potrebuješ kakšen gram moke več ali manj;
ksilitol je vrsta sladkorja, ki je za telo povsem neškodljiv. Videz in okus je enak običajnemu sladkorju, ki ga, če želiš, seveda prav tako lahko uporabiš – če imaš rad/a zares sladke jedi, lahko dodaš tudi 5-10 g sladkorja več kot je zapisano v receptu;
uporabila sem mandljevo moko in ne mletih mandljev. Mandljeva moka je eveliko bolj fina, pripravljena iz oluščenih mletih mandljev;
kokosova moka je moka in ne drobni kokosovi kosmiči. dandanes jo lahko kupiš že skoraj v vsaki trgovini. Je fino mleta ter izgleda kot navadna bela moka.
luščine indijskega trpotca deluje kot dodatno vezivo in pomaga pri pripravi jedi z brezglutenskimi mokami
**uporabila sem kozje maslo, ker je bila pač tudi skuta kozja. Povsem običajno maslo bo povsem okej. Razmerje med maslom, mandlji, sladkorjem in cimetom naj bo povsem po želji in okusu;
pri zabeli nisem uporabila mandljeve moke tako kot pri cmočkih, temveč sem cele mandlje grobo sesekljala v multipraktiku;
kokosov sladkor ima prav poseben okus, ki nekoliko spominja na karamelo. V zabeli bi se enako dobro obnesla tudi ksilitol, navadni ali pa rjavi kuhinjski sladkor, vendar okus ne bo povsem enak (bo pa vseeno odličen 😉 )

Postopek:
V skledi zmešaš mandljevo in kokosovo moko ter luščine indijskega trpotca. Z ročnim električnim mešalnikom stepeš skuto z jajcem in sladkorjem ter dodaš suhim sestavinam. Dobro premešaš in pustiš približno 15 mut, da se sestavine povežejo med seboj.
Medtem časom razkošičiš češnje ter jih posladkaš. Zavreš velik lonec vode in dodaš ščepec soli. Od zmesi odvzameš delček testa, ga med rokami malce stisneš, ter sploščiš. Na sredino naložiš nekaj koščkov češnje ter jih s preostalom testom zapreš in oblikuješ kroglico. Ko so kroglice pripravljene, jih lahko z vlažnimi rokami še lepo pogladiš in če je kje vidna kakšna razpoka, zakrpaš.
Cmoke kuhaš v vreli vodi dokler ne priplavajo na površje (cca dobrih 5 minut).
Za zabelo na maslu nežno popražiš mandlje, ki si jih prej zmiksal/a v multipraktiku. Dodaš cimet in poljubno količino sladkorja.
Kuhane cmoke s vzameš iz vode (po potrebi odcediš) ter previdno povaljaš v sladki zabeli.

