Na moji strani ne bo lahko najti receptov, ki bi v karšnikoli obliki vsebovali sojo. Recimo le, da ne ‘verjamem’ ravno najbolj v sojine izdelke. Soja je težko prebavljiva in vsebuje določena antihranila. Poleg tega je ena najbolj gensko spremenjenih rastlin. Čeprav je najbogatejši vir veganskih beljakovin in se ponaša z visokimi hranilnimi vrednostmi, pa je po drugi strani njeno uživanje za marsikoga lahko precej nevarno. Pri določenih zdravstvenih težavah je na primer močno odsvetovana, poleg tega pa predstavlja enega največjih alergenov. Zato sem sama vseeno raje malce bolj previdna…
Soja seveda za zdravega človeka ni škodljiva, vendar pa je zelo pomembno, da izbereš ekološko pridelano sojo, jo pravilno pripraviš, izbereš sojine proizvode, ki zdravju niso škodljivi (soja se v najrazličnejših oblikah pojavlja v marsikaterih živilih) ter z njo ne pretiravaš.
Nekateri prisegajo na sojo! Spijejo ogromne količine sojinega mleka, dnevno uživajo jogurte, sojine kosmiče, tempeh, tofu… pri kuhanju uporabljajo miso (sojino pasto) ter slano sojino omako. Drugi nanjo niti pomisliti ne želijo – navadno so to mesojedci, ki mislijo, da je soja ‘rezervirana’ zgolj za vegane.
No, sama meso jem, vseeno pa sem odprta za nove sestavine, nove okuse. Tokrat tudi za sojo…
Razen ekološke tamari omake, ki sem jo nekoč kupila, soje v kuhinji nikoli nisem uporabljala. Tamari je pravzaprav sojina omaka, le da ne vsebuje pšenice, in je zato povsem brez glutena. Vse sojine omake so po mojem mnenju nekako še najboljši sojin proizvod, saj so fermentirani in vsi vemo, da fermentirana živila igrajo veliko vlogo pri presnavljanju in prebavljanju jedi. So pa te omake precej slane in čeprav obožujem sol, jedi vseeno raje začinim kar z našo slovensko, piransko soljo.
In kako je s tofujem – enim izmed najbolj prodajanih in nekako najlažje dostopnim sojinim izdelkom? Najdeš ga namreč v prav vsaki trgovini, a tofu še zdaleč ni enak tofuju! Prvi problem pri sojinem siru (torej tofuju) je ta, da je narejen iz gensko spremenjene soje. Ne, hvala! In drugi? Takšna soja ni fermentirana, zato je lahko za prebavo precej zahtevna, poleg tega pa vsebuje veliko vrst antihranil, ki v preveliki količini slabo vplivajo na zdravje.
Na srečo pa že obstaja fermentiran tofu. Iz ekološke in fermentirane soje, ki je nato predelana v t.i. sojin sir. In to je edini tofu, ki sem ga, tokrat sicer prvič, kupila tudi sama. Me je prepričal? Ja. Bom zato postala veganka? Nikako. Sem pa prepričana, da ga tu pa tam vseeno še kdaj kupila. Seveda fermentiran tofu iz ekoloških zrn.
Marsikdo tofuja ne mara zato, ker ga ne zna pripraviti in se mu, tudi meni se je, priznam, zdi kot radirka brez okusa 🙂 Pa temu ni tako. Sam po sebi res ni nič posebnega, a ima sojin sir izjemno sposobnost vpijanja okusov. Iz njega je torej mogoče pripraviti izjemno okusno jed, vsakič drugačno, seveda glede na to, kakšne začimbe ali marinado uporabiš.
Ravno zato, ker je sam po sebi dokaj blag, številni recepti, ki vključujejo tofu zahtevajo še kopico raznih eksotičnih omak. Od belega riževega kisa, ribje ali sojine omake do številnih pikantnih začimb. Vse to seveda pomaga, da se tofu iz dolgočasnega živila prelevi v vznemerljivo jed.
Vem pa, da teh sestavin (razen če ti takšna kuhinja že tako ali tako ni blizu) najverjetneje nimaš doma. Tudi jaz jih nimam. Zato so moje sestavine dokaj preproste, tako kot tudi sam recept. In mislim, da je ravno pravšnji za vse, ki se s tofujem šele spogledujemo. V jedi ne prevladuje, dopoljuje le z zelenjavo bogat krožnik ter testenine, ki jih lahko izbereš čisto po svojem okusu. Hkrati pa s hitro prepraženimi gobicami jedi doda veliko mero beljakovin, zato v receptu uspešno nadomesti meso.
Če nisi vegan ali pa tofuja nimaš, ti je pa ideja o zelenjavnem krožniku všeč, tofu brez problema lahko nadomestiš s koščki pečenega piščanca, mehko kuhane govedine ali popečenim lososovim filejem.
Spodnje količine so za eno osebo, za lahko a vseeno nasitno, hranljivo večerjo.
Sestavine:
- 50 g riževih, ajdovih ali pirinih ozkih rezancev *
- 50 g (ekološkega fermentiranega) tofuja
- 50 g mladih špargljev**
- 50 g brokolija
- 50 g zamrznjenega (ali svežega) stročjega fižola
- 75 g zamrznjenega graha
- 1/2 mlade čebulice
- 25 g belih šampinjonov
- 25 g svežih špinačnih listov
Za marinado in preliv…
- oljčno olje ***
- žlica bazamičnega kisa (ali sojine omake)
- kar nekaj pogumnih šepcev soli (ne, če uporabiš sojino omako)
- strok česna
- malce svežega inverja
- sveže mlet črni poper
Za posip…
- beli ali črni sezam (ali kombinacija obojega)
*moji so iz brezglutenski, narejeni iz moke rjavega riža
**po sveže ekološke šparglje sem tokrat odšla na kmetijo Avšič. Slovenski so pač najboljši 😉
**ekološko oljčno olje Morgan je še vedno moje najljubše
Postopek:
Za marinado dobro zmešaj olje, kis, sol in poper. Fino nastrgaj česen in ingver. Premešaj, poskusi in prilagodi svojemu okusu. Naj bo polivka malce bolj pikantna kot si vajen/a, saj jo nežna zelenjava in blag tofu potrebujejo.
Zavri dva lonca vode. V prvemu na hitro blanširaj zelenjavo (razen gob, mlade čebulice in špinače), v drugemu pa skuhaj rezance. Rezance po kuhanju odcedi in prelij z oljem, da se ne sprimejo. Lonec z zelenjavo ugasni, nato vanj vrzi špinačo, premešaj in vse skupaj prav tako odcedi. Po želji jo lahko preliješ z hladno ledeno vodo. Tako preprečiš nadaljne kuhanje, zelenjava pa bo obdržala živahno zeleno barvo. Če so ti tople jedi ljubše, ta korak izpusti.
Polovico marinade prelij čez tofu, narezan na manjše koščke. V ponev kapni še nekaj dodatnega oljčnega olja (še bolje sezamovega, če ga seveda imaš) in tofu iz vseh strani popeci. Pretresi na krožnik in v isti ponvi na še kakšni kapljici dodatne maščobe na hitro prepraži na lističe narezane gobice.
V skledo naloži zelenjavo, drobno narezano mlado čebulico, tofu in gobe. Prelij s preostankom marinade in premešaj. Dodaj reznace, potresi s sezamom in postrezi.
Nasvet: če si za bolj pikantno, vse skupaj potresi še s suhim mletim čilijem.
One comment