
Načrtuješ svoja kosila? Mislim… Vedno veš kaj bo na mizi tisti dan? Jaz večinoma ja. Navadno že en dan prej vem kaj bom kuhala naslednji dan. Verjetno tudi zato, ker se takoj ko pridem iz službe zapodim za štedilnik in… kuham 🙂 To da vem kaj bo, je seveda zelo priročno, sploh če se za mizo želim usesti čim prej. Ko pa pride vikend, prazniki ali pa dnevi, kakršni so trenutno, ko večinoma ostajamo lepo doma, se glede načrtovanja ‘polenim’.
Kljub temu da imam načeloma več časa oziroma si ga vsaj lažje razporedim, pa na koncu vseeno na hitro nekaj vržem skupaj. In takšni obroki so pogosto še boljši. Brez načrtovanja, narejeni po trenutnem navdihu in stanju v hladilniku. In tudi danes je bilo tako.
Navadno kosim okoli ene ure popoldan. Okoli dvanajstih še niti približn nisem vedela kaj bom kuhala. Zato sem hitro pograbila nekaj iz zamrzovanje skrinje in kljub majhnemu številu sestavin pripravila okusno, zdravo in (morda) malce drugačno kosilo. Njoki s piščancem se morda ne slišijo nič kaj posebnega, a tile moji so zares nekaj posebnega. Njoki (ki so pravzaprav zamrznjeni žličniči) so namreč povsem brezglutenski. Narejeni so iz ajdove moke. In ničesar drugega kot ajdove moke.

Da pojasnim… Že dolgo pečem ajdov kruh z drožmi. Svoje prve ajdove droži sem dobila, a so se mi po malce več kot letu dni malce ‘sfižile’. Zato sem se zadnjič odločila da pripravim svoje. Tako, čisto od začetka. Po lepo zapisanem postopku. Vsak dan sem začetno mešanico moke in vode ustrezno hranila z zapisano količino vode in moke, seveda v enakem razmerju. In po nekaj dneh se je začelo dogajati. Zmes je narastla, nastali so mehurčki – jeeeeej, kako sem bila vesela! Žive so! Podatke o nastavku za brezglutenske droži sem dobila v enkratno zapisani knjigi Fermentiraj.si, Brezglutenska akademija. Suzana Kranjec, ena izmed avtoric, je zapisala, da po četrtem dnevu ostanek zmesi lahko uporabiš za žličnike. Da torej ‘nič ne bo šlo v nič’. Ne vem kako točno bi te žličnike morala pripraviti da bi bil rezultat tak kot ‘bi moral biti’, a sem na tem mestu kar lepo zaupala svojemu občutku. Nekaj nastavka sem zmešala z moko (ajdovo seveda) in začimbami ter naredila žličnike, ki sem jih za nekaj minut vrgla v vrelo vodo. Lahko bi jih pojedla v kakšni fini zelenjavni ali mesni mineštrici, pa jih nisem. Preložila sme jih na vlažen krožnik (zato da se ne bi prilepili nanj), ko pa so se zgoraj malce osušili sem jih previdno prestavila v vrečkico in sicer z primernim razmikom med njimi, zopet zato, da se ne bi zlepili, ter zamrznila. In danes so mi moji zamrznjeni njoki prišli še kako prav. Mimogrede, predhodno zamrzovanje žličnikov za spodnji recept nikakor ni obvezno!
Kot tudi ni obvezno da uporabiš ravno te njoke. Brez problema jih lahko nadomestiš s katerikoli drugimi. Kupljenimi ali domačimi. Vse kar potrebuješ je le še piščančji file, pest kuhane čičerike, žlička moke za zgostitev omake ter začimbe. Ker je kurkuma v času virusov še toliko bolj zaželena, sem uporabila kar njo. Tudi zato, ker jo imam že tako ali tako rada. količina je odvisna od tvojega okusa. če se na začimbico šele privajaš, jo doziraj malo manj, sicer več. Poleg kurkume je v omaki še ščep mlete kumine, vse skupaj pa je dobro začinjeno s soljo in sveže mletim črnim poprom. Za svežino pa sveža zelišča. Zadnjič sem na ekološki kmetiji Avšič kupila svež peteršilj in rožmarin, ki sta danes prišla še kako prav. Zelišča namreč obožujem! Brez njih moje kuharije ni. Tako rožmarin kot peteršilj imam raje svež, medtem ko mi je na primer origano veliko boljši kar posušen.

Recept za njoke ni kratek (najdeš ga čisto na dnu objave), priznam, a če imaš kakršnekoli težave s črevesjem in veš, kako blagodejno vpliva fermentirana hrana (kamor sodijo tudi droži), poskusi. Zdaj imaš verjetno dovolj časa za male kuhinjkse ekperimente 😉
V nasprotnem primeru uporabi kupljene ali domače njoke. kakršnikoli bodo v tej kombinaciji zagotovo prav enkratni.

Sestavine:
- dve pesti njokov*
- pol piščančjih prsi
- nekaj žlic kuhane čičerike
- cca. 1 dcl piščančje osnove
- žlička ajdove moke
- večji ščep kurkume
- ščepec mlete kumine
- sol in poper
- žlica nasekljanih zelišč (peteršilja in rožmarina)
- oljčno olje (Morgan) za peko
*recept za brezglutenske fermentirane njoke najdeš na koncu objave
Postopek:
Na vročem olju iz vseh strani popeci njoke (oz. žličnike, če si jih pripravil/a po spodnjem receptu). Preloži jih v skledico, dodaj še malce olja ter na njem popeci na kocke narezano piščančje meso. Ko dobi lepo barvo ga zalij z osnovo. Ko se zmehča, ga z žlico preloži v skledico, tekočino pa pusti v ponvi.
Ponev odstavi, ter z žličko potresi moko. Z metlico za kuhanje dobro premešaj, da ne nastanejo neljube grudice. Dodaj kurkumo, mleto kumino, sol in poper ter ponovno premešaj. Vrni na štedilnik, zalij z malce (mrzle!) vode, ponovno premešaj ter v ponev vrni njoke in meso. Dodaj kuhano čičeriko in sveža zelišča. Premešaj in serviraj.

Brezglutenski fermentirani njoki so nastali iz dela zmesi pri nastavljanju novih ajdovih droži…
Recept za izdelavo brezglutenskih ajdovih droži lahko najdeš na Facebook strani Fermentiraj.si avtorice Suzane Kranjec, ki je hkrati avtorica istoimenske knjige (kjer je prav tako natančno napisan celoten postopek).*
Njoke, o katerih pišem pa sem naredila tako, da sem po 4. dnevu delanja nastavka za droži iz te zmesi odvzela 25 g droži (s plastično žličko) ter jih premešala s 50 g vode. Nato sem dodala 75 g ajdove moke, ščepec soli, velik ščep med rokami pomencanega suhega origana (da se sprosti njegov okus) in ščepcem suhega česna ter vse skupaj dobro premešala.
Kako skuhaš žličnike?
V večji kozici zavreš vodo ter jo soliš.
S pomočjo dveh žličk oblikuješ žličnik. Žličko potopiš v vrelo slano vodo, da se počasi odlepi. Ko priplava na površje in se še kakšno minutko kuha je nared. nadaljuješ dokler ne porabiš vse zmesi, žličnike pa kuhaš postopama, da v kozici ni prevelike gneče. Polagaš jih na vlažen krožnik.
Žličnike lahko uporabiš v mineštri, če jih nekoliko osušiš in nato popečeš v ponvi pa kot na zunaj hrustljave in znotraj ravno prav mehke in sočne njoke.
Še nasvet: daleč (daleč!) najboljšo ajdovo moko za izdelavo droži in peko brezglutenskega kruha, najdeš v trgvoinici Mok’ca, kjer moke meljejo sproti. Ni panike, pošiljajo tudi na dom 😉