Ne vem če sem bila kdaj tako ‘mahnjena na cuker’ kot sem zadnje mesece. Na srečo imam najraje doma pripravljen sladkiš.
Moje slaščice so sladke, a navadno brez belega sladkorja. Sladkam jih z javorjevim sirupom, medom in telesu neškodljivimi (manj škodljivimi) sladkorji. Včasih pa celo le s suhim sadjem.
Če tudi ti raje ješ nekoliko bolj zdravo obliko sladkarij, to še ne pomeni, da je z njimi lahko pretiravaš. Da lahko poješ vse, oziroma bolje rečeno vse hkrati! To običajno počnem jaz, kar se navadno ne izkaže ravno najbolje. Tudi zdravo sladkanje lahko s seboj prinese bolečine v trebuhu, sploh če je tvoje črevesje tako občutljivo kot moje. A saj veš, včasih se je res težko premagati in ostati le pri enem piškotu ali enem koščku peciva. Seveda je prav, da do sebe nisi prestrog/a in si privoščiš tisto, kar ti zadiši (pa naj bo domače ali ne, zdravo ali ne), a vse v mejah normale.
Pretiravanje se rado zgodi predvsem po napornem dnevu, ko si sam/a doma in ti je dolgčas ali pa če sladic nimaš s kom deliti. In potem nanje hodiš dokler jih ne zmanjka 🙂 Znano kajne? Verjami, to se dogaja tudi meni… In če že imava isti problem, je res fino, da slaščice čim pogosteje pripravljava doma, da so pripravljene iz hranljivih sestavin in to niso industrijske sladice, ki s polno nezdravimi maščobami, prečiščene bele moke in goro sladkorja mesece ležijo na prodajnih policah.
Včasih ni lahko. Kadar na zalogi ni nobenega domačega posladka, navadno napademo tisti kar je pri roki. Pri meni je takšna čokolada. Poleti sladoled, čez leto čokolada. V shrambi imam vedno nekaj, sicer temnih tablic, kar pa ne pomeni da je čoklada tudi brez sladkorja. Le mleka nima v sebi. Njen okus je zato intenzivnejši, resda manj sladek kot v mlečnih čokoladah, pa vseeno sladek.
Čeprav z veseljem kaj sladkega pripravim tudi sama, pa se včasih (namensko) raje sploh ne spravim k peki, saj pečenega prehitro zmanjka. Medtem ko imam pri glavnih, slanih jedeh, nekaj stalnic, nekaj tako zelo ljubih kombinacij, ki jih z veseljem ponavljam, pa si, kar se tiče sladic, v kuhinji dam duška 🙂 Takrat na plan pride igranje, ustvarjanje, ekperimentiranje… Na koncu pa obvezno degustiranje, ki se konča s praznim pladnjem dobrot.
Pita, ki ti jo predstavljam tokrat je mešanica zdravega in malo manj zdravega (a le če temno čokolado tretiraš kot nezdravo) 😉 Mešanica osnovnih sestavin in kupljene čokoladne tablice. Skorjica je narejena skorajda izključno iz oreščkov, pa vseeno ni drobljiva, suha ali trda, pač pa prijetno mehka in sočna. Čokoladni okus ji daje presen, nesladkan kakav, sladkobo pa javorjev sirup. Pita je napoljena z mešanico kokosovega mleka in temne čokolade, za še čokoladnejši okus sem tudi tu dodala nekaj kakava, za protiutež njegovi grenkobi pa javorjevega sirupa. Na dnu pite čaka presenečenje – krema, narejena z javorjevim sirupom sladkanimi pistaciji. Jam! Nekaj pistacij je še na vrhu, za okras, privlačnejši izgled ter hrustljavo piko na i.
Pistacijini kremi sem dodala še malce matche – najbolj cenjenenih mletih lističev zelenega čaja. Dodatek kremi seveda ni obvezen in pito brez problema lahko narediš tudi brez njega, a meni je matcha enkratna. Sploh če je zares kvalitetna kar lahko vidiš že po njeni živahni, skorajda neonsko zeleni barvi. In s tem majhnim dodatkom čokoladna pita pridobi dodaten bonus. Bonus za zdravje, energijo in dobro počutje 😉
Ker je pita dokaj bogata in nasitna, poleg tega pa so spodnje količine sestavin dovolj za več manjših ali eno večjo čokoladno poslastico, tokrat na sladico le povabi še koga. Saj veš, deliti hrano s prijatelji in bližnjimi je nekaj najlepšega. Klepet ob dobrem posladku pa nekaj, kar te mimogrede napolni z dodatno energijo za nov začetek tedna.
Če imaš tudi ti rad(a) temno čokolado tako, kot jo imam jaz (ali si nasploh velik čokoholik) je tale sladica kot nalašč zate. Je brez glutena, jajc, brez laktoze. Pa še peči je ni potrebno. Skratka – za vse alergike, vegane, zdrave sladkosnede in tiste, ki imajo (imamo) radi hitre in enostavne recepte.
Količine so za tri manjše pite premera 12 cm ali eno večjo pito.
Sestavine:
Za osnovo…
- 150 g lešnikov*
- 120 g mandljev**
- 20 g kokosove moke***
- 30 g presnega kakava v prahu
- 15 g chia semen
- ščepec soli
- 50 ml javorjevega sirupa
- 50 ml kokosovega olja
Za pistacijino maslo…
- 100 g oluščenih pistacij (namočenih v vodi vsaj 6 ur)*
- 40 g javorjevega sirupa
- pol čž prave burbonske vanilije v prahu
- pol čž matche v prahu (neobvezno)
- 15 ml riževega napitka
Za čokoladno kremo…
- 2 pločevinki kokosovega mleka (ki ju čez noč postaviš v hladilnik)
- pol čž prave burbonske vanilije v prahu
- 40 ml javorjevega sirupa
- 20 g presnega kakava v prahu
- 100 g temne čokolade z vsaj 70% kakavovim deležem*
Za okras…
- pest sesekljanih pistacij*
Opombe in nasveti:
Osnova…
*kupi pražene in oluščene lešnike ali pa za to poskrbi sam/a – več o tem pri postopku… Sama sem izbrala cele lešnike, iz ekološke trgovine Kalček.
**lahko kupiš že mlete mandlje, ki pa so žal pogosto prežarki. Brez težav mandljevo moko lahko narediš tudi sam/a – več o tem pri postopku…
***kokosova moka in ne fino mleti kokosovi kosmiči. Če je nimaš, dodaj malce več lešnikove/mandljeve moke.
Maslo…
*uporabiš lahko slano ali neslano pistacijo. Neslana bo namreč po namakanju vso sol izgubila.
Krema…
*kvaliteta čokolade je seveda pomembna. Kakovostnejša kot bo, bolj okusna bo pita. Sama najraje uporabim kakšno fino, temno ekološko čokolado če pa te ni pri roki, pa npr. čokolado znamke Lindt. Od izbire (grenkobe) čokolade pa je odvisna tudi količina javorjevega sirupa. Naj bo po okusu…
Okras…
*za okras pistacije ne namakaj, sicer ne bo tako fino hrustljava. Če imaš pri roki le slano, jo le na hitro splakni, odstrani kožico (ta je tsista, ki je slana) in oreščke grobo nasekljaj
Postopek:
Mandlje stresi v mikser in s pulznimi vrtljaji zmiksaj v mandljevo moko. *
Lešnike pretresi na pekač, obložen s peki papirjem. Na 200 stopinjah jih praži slabe pol ure oziroma toliko, da njihova kožica začne odstopati. ** Pretresi in zavij jih v čist serviet in z rokami podrgni čez blago, da kožice odstopijo. Pražene, olupljene lešnike vrzi v multipraktik ter s pulznimi vrtljaji zmiksaj v lešnikovo moko. Lešnike dodaj mandljevi moki ter v mešalnik stresi še vse ostale sestavine za osnovo. Miksaj, dokler se sestavine ne začnejo nekoliko lepiti med seboj. Zmes pretresi v izbran pekač s snemljivim dnom (ali več manjših) ter s prsti dobro pritisni ob dno, z zmesjo pa oblikuj tudi rob. Postavi v hladilnik in pripravi kremo iz pistacij.
Namočene oreščke splakni pod tekočo vodo. Z njih enostavno lahko odstraniš kožico, zaradi česar bo krema bolj gladka in živahno zelena. Pistacije stresi v očiščen mešalnik, dodaj vse ostale sestavine ter zmiksaj v čim bolj gladko zmes. Z zmesjo napolni osnovo za pito, ter jo počasi in enakomerno razmaži po podlagi. Postavi v hladilnik.
Za čokoladno kremo uporabi le strjen, gost del kokosovega mleka. Odpri pločevinki in z žlico zajemi kokosovo kremo. Te naj bo približno 365 g. Kremo skupaj z vanilijo, javorjevim sirupom ter kakavom v kozici počasi segrevaj dokler ne začne nežno brbotati. Takrat kozico odstavi ter v kremo dodaj na manjše koščke nalomljeno čokolado. S pomočjo kuhinjske metlice počasi mešaj, dokler se vsa čokolada ne stopi, krema pa postane gosta in svilnata. Previdno jo vlij v osnovo. Rob okrasi z nasekljanimi pistacijami in postavi v hladilnik da se vse skupaj dobro strdi.
Pred postrežbo ti toplo priporočam, da pito za nekaj časa postaviš na sobno temperaturo. Tako jo boš lažje vzel(a) iz okvirja, lažje se bo rezala, krema bo okusnejša…
*po želji lahko uporabiš tudi že kupljene mlete mandlje, pazi le, da ne bodo prežarki. Če mandlje (lešnike in katerekoli druge oreščke) melješ doma, uporabljaj metodo pulziranja ali pa mikser med mletjem večkrat ustavljaj. Ker oreščki z mletjem izpuščajo svojo naravno maščobo se lahko hitro namesto v moko spremenijo v pasto.
**po želji lahko uporabiš že pražene in oluščene lešnike.
Vidiš? Čeprav je seznam sestavin dolg, pa tudi postopek je zapisan v kar nekaj vrsticah, pa priprava nikakor ni ne zahtevna ne dolgotrajna. Tole resnično zmore vsak. In domača, ektra čokoladna pita bo kot nalašč za nedeljsko sladkanje ali pa morda za pregrešno valentinovo sladico? 😉
