Zadnjič sem ga po dolgem času kupila. Ko sem namreč v trgovini zagledala lepe rezine Kraškega pršuta, sem ga avtomatično vrgla v nakupovalno košarico, kot bi bilo to nekaj, kar bi kupovala vsak teden. Nekajkrat letno me zamika, takrat ga z veseljem pojem, nato nanj za nekaj časa spet pozabim.
Pršut zagotovo ni nekaj, kar bi bilo dobro uživati vsak dan, a je po mojem mnenju še vedno daleč najbolj kvaliteten ter najmanj obdelan mesni izdelek.
Salam praktično ne jem, oziroma res le redko in res le domače. Spomnim se obdobja, nekje na začetku srednje šole, kot sem za malico s seboj redno nosila sendviče z budžolo – še nekoliko bolj sušeno mesno dobroto. Še pred tem sem imela obdobje kuhanega pršuta. Kruh, malce masla, rezina veliko manj začinjenega kuhanega pršuta, sirček. Potem dolga leta nisem jedla ne enega ne drugega in ne tretjega. Zdaj pa le občasno. Kadar začutim, da ga ‘potrebujem’ 😉
Ker se mi pršut zdi precj slan in me po njem, če z njim pretiravam, še dolgo časa muči žeja, ga uživam dokaj zmerno, zato mi je od zadnjič v mojem zavitku Kraškega pršuta ostalo še nekaj rezin in ker sem ji zadnjič že kombinirala s sladkim krompirjem (ter avokadom in poširanim jajcem, mmm – klik), sem se za oranžne gomolje odločila tudi danes.
Sladki krompir je nekaj neverjetno okusnega in super se mi zdi, da že nekaj časa lahko kupiš tudi slovenskega. V trgovinah ni vedno na voljo, včasih pa se v kateri vseeno tudi dobi. Kadar ga ni, ga kupim na kmetiji Avšič, če je ‘nuja’ pa namesto Ameriškega ali Egipčanskega izberem vsaj Španskega 😉
Če imaš vseeno raje navaden, bel krompir, sem pred leti pripravila krompirjeve njoke, takrat s popečenim pršutom, belim fižolom, špaglji in parmezanom, med recepti pa se najdejo tudi takšni iz buče, kostanja, celo polente. Če v iskalnik vtipkaš besedico njoki, bo ta našel kar nekaj zanimivih receptov 🙂
Meni je sladki krompir top! A zgolj pečen, kuhan mi ne diši preveč. V pečici pečeni krhlji so odlična priloga številnim mesnim in ribjim jedem, hkrati pa obogatijo kakršenkoli vegetarijanski ali veganski krožnik. Pa so res sladki? Seveda so in s peko se sladkoba še okrepi. Ravno zato krompirček ljubi kakšne fine začimbice ali zgolj lepo merico grobo mlete soli. Za slanost pa lahko poskrbijo tudi sestavine, s katerim krompir kombiniraš – sojina omaka (če jo uporabljaš), inčuni, slani suhi paradižniki, olive… in seveda pršut.
Da ne bom vedno jedla le na kocke, krhlje ali cekine narezan ter popečen krompir sem iz sladkega krompirja (ki, kot sem že enkajkrat omenila, sploh ni krompir) torej tokrat naredila njoke.
Njoke delam redko, a jih. Nekaj različnih receptov (za njoke iz različnih sestavin seveda) najdeš na tej strani. Tokratni so z dodatkom treh različnih mok, vseh naravno brezglutenskih. Verjetno bi lahko uporabila tudi že kakšno izmed pripravljenih, kupljenih brezglutenskih mešanic, a jih ne kupujem. Vsaj zaenkrat ne. Nekatere imajo namreč vse preveč čudnih dodatkov ali pa preveč različnih sestavin, zato da tvorijo tisto ‘popolno’ mešanico zato, da se ta čimbolj približa pekovski beli moki. Ja, morda je s takimi ‘pripravki’ res enostavneje peči, konec koncev so jih dolgo časa prpravljale roke prehrambenih strokovnjakov, a jaz še vedno raje namešam svojo kombinacijo saj le tako lahko vplivam na to, kaj se na koncu znajde v jedi.
Tokrat so to prosena ter mandljeva in tapiokina moka. Vse tri lahko brez problema dobiš tudi v trgvoini Kalček, kjer so hkrati še preverjeno ekološke. No slednji dve sploh nista ‘pravi moki’, vsaj žitni ne. Poleg njih in seveda krompirja ter nekaj soli je to vse kar potrebuješ za domače, okusne in zdrave njokce. Rahlo sladki se odlično podajo slanim rezinam pršuta, vse skupaj pa lepo dopolni še kupček hrustljavo popečenih aromatičnih pinjol ter svežina nekaj solatnih listov. Preprost obrok, pa tako poln okusa.
S spodnjimi količinami si odličen solatni krožnik lahko privošči ena oseba, če pa ga ponudiš kot prilogo ali predjed, v njem zlahka uživata dva. Količine torej vedno prilagodi številu jedcev, tipu obroka in seveda stopnji lakote 😉
Sestavine:
Za njoke…
- 150 g bučnega pireja
- 30 g prosene moke
- 35 g mandljeve moke
- 35 g tapiokine moke
- 1/4 čž soli
+po potrebi nekaj dodatne moke za zmes ter valjanje testa
Za solatni krožnik…
- nekaj listov različne solate (radič, špinača)
- nekaj za las tankih rezin koromača
- nekaj rezin suhega pršuta
- 2 JŽ pinjol
- sol
- oljčno olje*
*meni najljubše olje je ekološko oljčno olje Morgan. Tokrat sem uporabila olje z okusom limone, ki je tudi sicer eno mojih najljubših. Če uporabiš olivno olje brez okusa, lahko dodaš še nekaj kapljic limone ali malce nastrgane lupinice bio limone, ni pa nujno. Po okusu.
Postopek:
Za njoke…
Najprej pipraviš pire sladkega krompirja. V cele, nerazrezane gomolje nekajkrat zapičiš vilico (jih torej malce prešpikaš), zložiš na pekač s peki papirjem ter v ogreti pečici na 200-220 stopinj pečeš dokler se povsem ne zmehčajo. To lahko traja od pol ure pa skoraj do ure – odvisno od pečice ter velikosti gomolja. Ko se krompir zmehča, ga prerežeš, s žlico potrgaš zmehčano meso in odmeriš 150 g krompirja. Z vilico ga pretlačiš v gladek pire in ohladiš.
V skledi zmešaš vse suhe sestavine. Polovico jih pretreseš krompirju ter z rokami malce pogneteš, nato dodaš še drugo polovico moke in zagneteš voljno, a ne preveč pacljivo testo. Če se še vedno precej lepi na dlani, dodaj še 1 žlico mandljeve in pol žlice tapiokine moke. Pripravljeno testo oblikuj v kroglo, jo rahlo splošči ter razreži na četrtine. Vsak del posebej v rokah oblikuj v debelejši svaljek, nato ga na čisti in s proseno moko pomokani površini preko prstov porolaj v za prst debelo kačo. Enako naredi še z ostalimi tremi deli. Svaljke nato z ostrim nožem razreži na cca. 1,5 cm dolge njoke. Hrbtno stran vilice na rahlo vtisni v njok, da dobi lepo in simpatično, njokom podobno obliko.
Zavri velik lonec vode. Nekoliko znižaj temperaturo ter vanjo stresi približno polovico njokov (odvisno od velikosti lonca). Ko priplavajo na površje, naj se kuhajo še kakšno minuto ali dve, nato jih s pomočjo velike ploščate žlice iz vode preloži na krožnik (pazi da se ne stikajo med seboj, saj se sicer lahko zlepijo) in ponovi še z drug opolovico njokov. Krožnik za 5-10 minut postavi v hladilnik.
Na segreto ponev vlij žlico do dve oljčnega olja. Na njem na srednji temperaturi iz obeh strani (po cca. 5 minut na vsaki strani) popeci njoke (če je potrebno v več delih). Meni so ljubši fino hrustljavi, zato kakšna minutka več ne bo škodila. Za mehkejše jih iz ponve preloži prej.
Za solato…
Na oprane liste solate, položi nekaj tanjkih rezin koromača** (priporočam uporabo medoline) ter vse skupaj rahlo pokapljaj z oljčnim oljem*. Iz pršuta oblikuj vrtnicam podobne zvitke, pinjole pa na suhi ponvici na nižji temperaturi praži toliko časa da zadišijo in se rahlo obarvajo. Na solatne liste stresi popečene njoke, vmes vstavi zvitke pršuta, potresi s preostankom pinjol. Prelij z nekaj kapljicami oljčnega olja* in predvsem čez njoke dodaj nekaj ščepcev solnega cveta.
**če koromač narežeš na res zelo tanke lističe, ga prej ni potrebo marinirati. Če nimaš primernega rezalnika, ga poskusi čim tanjše narezati z nožem. Če rezine vseeno ne bodo dovolj tanke, koromač v skledici prelij z nekaj olja in soli (lahko tudi limone), da se zmehča ter ga nato dodaj solati. Koromač pa seveda lahko tudi izpustiš ali pa namesto njega dodaš kaj drugega. Ljubitelji čebule npr. tanke rezine nežne rdeče čebulice.
*o izbiri olja si preberi opombo pod sestavinami
Kljub temu, da je pršut že dovolj slan, vse skupaj vseeno še malce posoli. Groba morska sol bo morda premočna, s fino mleto pa prav tako lahko mimogrede vse skupaj preveč začiniš. V takšnem primeru je najboljša rešitev solni cvet – poseben okus, nekoliko blažji in ravno prv velike in nikakor ne grobi delci soli se odlično podajo solatnim krožnikom odlično podajo. Skupaj z nekaj kvalitetnega oljčnega olja, pa so njoki na solatni posteljici nekaj, kar bo vredno ponoviti. Pri meni se bodo kuhali in pekli že zelo kmalu. Zagotovo.