
Za Miklavža se spodobi peči piškote, kajne? 😉 Tako zelo okusni so. Sami, s skodelico čaja, kave ali vroče čokolade. Rada imam predvsem tiste, doma pečene, sladke hrustljave piškote, še posebej če so hkrati še zdravi. Takšne ne pečem le za praznike, ampak tudi čez leto. Ne sicer tako zelo pogosto, jih pa. Je pa res, da sem zadnje čase pekla predvsem po receptih, ki jih že lahko najdeš na tej strani in so bili objavljeni v preteklem letu in še letih pred tem.

Letošnji Milklavž žal ni bil v znamenju piškotov. No, po njih vsekakor je dišalo, saj jih je v zgornjem nadstropju pekla mami. Sama sem se namesto s piškoti sladkala predvsem s (kupljenimi) sadnimi tablicami, temnimi čokoladami in sladoledom. Časa za kuhanje (in peko) sem namreč imela zelo malo. Kuhala sem, seveda, a saj veš, tiste hitre, preproste, že preverjene stvari. Vmes sem sicer naredila še nekaj novih, a recepte zanje žal še nisem uspela natipkati. Bom v naslednjih dneh, obljubim.

Konec tedna (zahvaljujoč Miklavžu) tudi pri meni ni minil brez sladkarij. Od njih je ostala le vreča zmečkanih papirčkov.
Danes pa sem si končno vzela dan na ‘off’. Posvetila sem se le stvarem, ki so mi ljube, tiste, ki me sproščajo. To je vsekakor kuhanje pa tudi proti raznoraznem ustvarjanju nimam prav nič. Včasih sem delalla različne stvari, predvsem za darila ob božiču in novem letu. Zdaj za male ročne sprtnosti nimam ravno veliko časa (pa tudi malce lena sem postala), tako da se skoraj vedno večinoma konča le pri izdelavi voščilnic. Veliko jih pošljem kar prek spleta, tako kot dandanes večina, nekaj pa jih vseeno pošljem po običajni pošti. Predvsem tistim, za katere vem, da jim nabiralnik, poln lepih voščil na obrazu nariše velik nasmeh.
Kljub temu, da znamko opremim manj kot 10 kuvert, pa voščilnic naredim veliko več. Vsako leto namreč poskrbim še za vsa družinska voščila sorodnikom, znancem, prijateljem … In tako številka vsako leto hitro preseže dvajsetico.


Poleg tega, da sem danes uspešno zapakirala vse lepe želje, pa sem se vseeno lotila ene fine, domače sladice. Niso sicer piškoti, so pa manjše, a z okusi bogate porcijske tortice, ki ne potrebujejo pečice, le dober sesekljalnik. In ne več kot 15 minut časa. V njih ni moke, ne oreškov, ne mlečnih izdelkov. So nasitne, sladke in zdrave ter vsebujejo vse tisto, kar v času miklavža ne sme manjkati. Suho sadje in rožiče. Poleg tega pa le še nekaj kokosa ter ščep tiste prave, burbonske vanilije, ki sladicam pričara prav posebno noto. Poimovala sem jih zimske kučme 🙂 Snega sicer še ni, pa tudi pretiranega mraza, hvalabogu, ne. Vseeno pa, hočem nočem, prihaja tisti del v letu, ko so kape, tople šali in rokavice, moja obvezna vsakodnevna oprema.

Sestavine:
Za osnovo…
- 150 g mehkih suhih fig*
- 30 g kokosove moke (oz. finih kokosovih kosmičev)
- 1 žlica rožiča v prahu
Za kremo…
- 200 g mehkih suhih datljev
- 150 ml vode
- 4 žlice rožičev v prahu
- večji ščep prave burnonske vanilije v prahu
Za posip…
- poljubna količina kokosa
*res je pomembno da si priskrbiš suhe fige, ki so še sočne in mehke. Takšne ima na voljo zgolj nekaj znamk. Včasih jih, kadar so v posebni ponudbi, kupim v Hoferju tako kot sem tokrat tam kupila datlje, pri katerih je prav tako pomembni da so sočni in mehki, saj se bodo le tako lepo zmiksali v kremo. Figice pa sem kupila v ekološki trgovini Kalček. Medtem ko tistih suhih, trdih, sivih fig nikakr ne maram so te njihove tako zelo okusne, kot pravi, naravni in zdravi bonbončki 😉 O, tudi mlete rožiče sem dobila v Kalčku, saj ‘običajne’ trgovine pogosto prodajajo praženo rožičevo moko, ki še zdaleč ni tako okusna kot presni, mleti rožiči.

Postopek:
V multipraktiku (sesekljaliku) zmelji grobo narezane fige. Dodaj kokos in rožiče ter miksaj, dokler se ne oblikuje kepa*. Modelčke postavi na krožnik, zmes razporedi v modelček** ter jo s hrbtno stranjo žlice ali prsti dobro pritisni ob dno krožnika.
V mikserju nato zmelji datlje, da nastane kepa. Nato postopoma dodaj vodo, nato še ržiče in vanilijo. Ko nastane gosta, gladka krma. Jo razporedi na pripravljene osnove ter vse skupaj potresi s poljubno količino kokosa. Modelček počasi in previdno dvigni, po želji pred postrežbo malce ohladi v hladilniku, ni pa nujno.
*če fige niso mehke (beri opombno pri sestavinah), bo morda potrebno dodati kakšno kapljico vode. Meni je ni bilo treba.
**uporabila sem večje okrogle modelček, ki so, vsaj zdi se mi, prvotno namenjeni za izdelavo krofov 🙂 Kakršenkoli modelček (okrogel ali kvadraten) bo povsem ok, le primerno visok naj bo in seveda, če želiš sladivco postresti brez modelčka, naj bo takšen, ki ima le obok in je brez dna.


Za konec pa še vprašanje. Sploh (še) veš kaj so rožiči?
Na hitro… Rožiči so rjavi stroki, s sladko sredico. V presnem stanju je pulpa lepljiva in mehka in spomminja na karamelo. Uporabljamo jih predvsem posušene, zmlete v rožičevo moko, ki jo nekateri uporabljajo namesto kakava. Kakorkoli okus vseeno ni enak kakavu, saj imajo rožiči nekoliko specifičen okus, ki je nekaterim ljudem izredno ljub, drugim pa nikakor ni všeč. Za razliko od kakava ne vsebujejo kofeina in teobromina (alkaloida, ki ga vsebujeta tudi kava in čaj) in ki, v velikih količinah lahko obremenjuje nadledvične žleze.
Rožiči so tudi sicer zelo zdravi. Vsebujejo veliko antioksidantov ter vitamine A, B, B2, B3 in D. Hkrati so bogati z minerali, denimo kalcijem, fosforjem, kalijem, magnezijem, cinkom, v njih pa je so še železo, mangan, barij, baker, nikelj. Vsebujejo trikrat več kalcija kot čokolada, a veliko manj maščob (in s tem tudi kalorij). Že v črevesju nase vežejo strupene snovi in so zato v veliko pomoč pri različnih prebavnih težavah, Uživanje rožičev pa naj bi pomagalo celo pri prehladnih obolenjih in težavah z grlom.
Nekoč so rožiči veljali kot hrana revežev, danes pa zaradi številnih pozitivnih lastnosti veljajo za (pozabljeno) superživilo. Pračokolada, ki raste na drevesu je bila tista sladka dobrota, s katero sta Miklavž in pozneje Dedek Mraz razveseljevala naše prednike (danes so, žal?, v ospredju mlečne, sladkorja polne čokoladne tablice).
Če okus rožičev šele spoznavaš, če se nanj navajaš, morda za začetek uporabi pol rožičeve moke in pol kakava. Seveda pa sladico lahko pripraviš tudi in zgolj le z uporabo kakava.
Sicer pa rožičevo moko lahko uporabiš povseod, kjer bi uporabil(a) kakav. V smoothijih, pecivih, kot posip po mlečnem rižu ali kuhanih oovsenih kosmičih, v pudingih, sladkih namazih … Pri nas je verjetno še najbolj poznana rožičeva potica in če ti je ta všeč je morda čas, da mlete rožiče uporabiš še v drugih receptih.
