Poleti, ko je sezona paradižnikov na vrhuncu, si jih z veseljem privoščim. Obožujem pisane solate s sočnimi rdečimi plodovi, paradižnike uporabljam v rižotah, popečene koščke vmešam v testenine in omlete, eni mojih najljubših poletnih zajtrkov, ki me spominjajo na otroštvo pa so kruhki, premazani z maslom ter obloženim z rezinami paradižnika in svežimi listi bazilike (maslo in sir pa v zadnjih letih pogosto zamenja tudi pretlačen avokado). Pozimi jih ne kupujem. Pa jih imajo. A tisti umetni, na hitro vzgojeni paradižniki, ki verjetno nikoli niso in ne bodo videli naravne svetlobe, me nekako ne mikajo.
Paradižnikove omake nikoli ne delam sama. Morda le takrat, ko jo potrebujem v kakšnem receptu in jo tudi takoj porabim, da pa bi iz paradižnika naredila ‘ozimnico’ nikoli. Svežih, domačih paradižnikov je za to kar malce (precej!) škoda, da bi jih v ta namen kupovala, se ne splača. Če že potrebujem dobro, kvalitetno paradižnikovo omako, jo kupim v kakšni izmed ekoloških trgovinic, kjer so uporabljeni izključno neškropljeni paradižniki, v omaki pa razen njih (in morda kakšne nedolžne začimbice) ni nobenega dodatka več. Takšna omaka je resnično polnega okus in prav pride predvsem pri pripravi pic, čeprav, hecno, moje pice skoraj nikoli nimajo paradižnikovega premaza, saj sem z leti ugotovila, da so mi veliko ljubše tiste, ki jih premažem s čim drugim – različnimi zeliščnimi pesti ali omakami iz kakšne druge zelenjave. Imam pa pico zelo rada. Domačo, narejeno po enem izmed mojih receptov (in teh res ni malo – kar malce pobrskaj 😉 ). Vsakokrat jo pripravim na drugačen način kar pomeni drugo testo, drugačen premaz in drugačen nadev. Vseeno se peke pice ne lotevam ravno zelo pogosto. Morda enkrat na dva meseca. Veliko (in res mislim, veliko) pogosteje se na krožniku znajde stara dobra ‘pašta’.
Testenine so res hvaležna jed. Hitro so pripravljene, nasine, okusne in ja, tudi zdrave so lahko. Če seveda ne uporabljaš testenine iz prečiščene bele moke ter jih prelivaš z goro smetanovih omak.
V moji shrabi je kar nekaj vrst testenin. Še največ je riževih (večina iz polnovredne riževe moke), pa naj bodo to rezanci, peresniki ali špageti. Za lazanjo uporabljam okusne testeninske plošče, ki poleg riževe moke vsebujejo tudi grah, v zadnjem času pa si še najpogosteje privoščim riževe špagete z dodatkom čičerike. Obstajajo tudi testenine z lečo, algami, z okusom buče in še in še…
Najpogosteje pograbim peresnike, ki jih premešam s popečeno zelenjavo ter koščki piščanca in/ali sira. Lazanja je odlična, a morda nekoliko bolj zamudna. Špageti so super ideja za hitro kosilo ali večerjo, tem pa namesto večjih kosov zelenjave ali mesa veliko bolj pašejo razne omake. Lahko ubereš najlažjo pot in omako kupiš. A tudi najbolj kvalietnaa omaka se ne more primerjati s sveže pripravljeno domačo omako, za katero točno veš kaj vse je v njej (in predvsem česa ni) ter če ji med kuhanjem omake vmešaš še velik ščepec ljubezni 😉
Moj današnji recept je za neparadižnikovo omako. Za omako, ki po barvi precej spominja na paradižnikovo in čeprav okus ni isti (kar je logično) ji zlahka konkurira.
Recept je za omako, ki je pripravljena iz različne sezonske zelenjave in je tako polnega okusa, da te bo v hipu očarala. Za omako, ki hkrati dopušča veliko svobode (predvsem v razmerju med posameznmi sestavinami) in ki jo lahko začiniš tako, kot je tebi najbolj všeč. Recept je za omako, ki jo pripraviš hitro in enostavno, med kuhanjem pa prijetno ogreješ prostor ter z njenim vonjem napolniš kuhinjo.
Lahko jo uporabljaš na neštetno različnih načinov. Pri pripravi lazanje, špagetov, njokov ali raviolov in nenazadnje kot premaz za pico.
Omaka bo prav prišla tudi vsem tistim, ki paradižnika ne marajo, jih po njem peče zgaga ali jim plodovi delajo kakšne druge želodčne ali črevesne težave. Paradižnik namreč sodi v skupino razhudnikov (tako kot krompir in jajčevci), zato ga mnogi, ki imajo občutljiv sistem, ne prenesejo ravno najbolje (pa morda sploh nikoli niso posumili, da so za njihove težave krivi ravno razhudniki). Predvsem pa je omaka krasen način kako uporabiti različne vrste zelenjave, ki je tudi pri kmetih in ne le v supermarketih na voljo ravno v tem času. Seveda bo omaka še okusnejša, če bo zelenjava kvalitetna, še črvsta in ne uvenela, če je polnega okusa in po vrhu še ekološke pridelave. Jaz sem po svojo odšla na kmetijo Avšič, kjer sem, ko ima moj domač vrtiček zimsko spanje, precej redna stranka 😉
Sestavine:
- žlica kokosovega olja
- 1 manjša čebula
- 2-3 stebla stebelne zelene
- 2-3 korenčke ( cca 125 g)
- 1pesa (cca 100 g olupljene)
- 125 g bučnega pireja (buča
- strok (ali dva) česna
- 325 ml zelenjavne ali goveje osnove (ali zgolj vode)
- sol in poper po okusu
- nekaj temnih (kalamata) oliv
- suh origano in bazilika
Postopek:
Najprej pripravi bučni pire – lahko že dan prej če želiš. Pečico segrej na 220 stopinj, bučo prerezi ter z jušno žlico izdolbi semena in mehkejši, nitkast del notranjosti buče. Polovici postavi na pekač, obložen s peki papirjem, n rahlo premaži z oljem ter peci dokler se buča povsem ne zmehča. Rahlo ohlajeni odstrani lupinico (zelo oenostavno gre že s prsti), bučo pa zmiksaj v gladek pire.
Ponev s kokosovim oljem segrej na srednjo temperaturo. Na maščobi rahlo prepražo sesekljano čebulo. Medtem ko se duši, nareži še preostalo zelenjavo. Ko čebula postekleni, dodaj zeleno, korenje in peso. Ko se zelenjava zmehča (čas je odvisen od velikosti koščkov), primešaj bučni pire, strt česen ter osnovo. Začini s soljo in kuhaj še približno 10 minut. Dodaj olive (seveda brez koščic) in suha zelišča. Kuhaj še nekaj minutk, nato rahlo ohlajeno prelij v mikser in zmiksaj v gosto gladko pasto. Poskusi in po potrebi začini s soljo ter sveže mletim poprom. Ohlajeno hrani v neprodušno zaprti stekleni posodi v hladilniku.
Testenine…
Še hiter recept za testenine. Na maščobi sem podušila rezine koromača, medtem pa so se v velikem loncu vrele vode kuhali špageti. Odcejene špagete sem dodala zmehčanemu koromaču, malo vode od kuhanja testenin pa kot vedno prihranila. Vmešala sem razkoščičene in na večje kose razrezane olive ter nekaj žlic neparadižnikove omake, jo razredčila s kančkom vode v kateri so se kuhale testenine. Servirala ter prelila z enim najboljših oljčnih olj – prav vsi okusi olj znamke Morgan so res top!
