Če je jesen lepa, sončna in suha, jo imam neznosno rada. Šelestenje listov med sprehodi po gozdu, sveža jutra in topli dopoldnevi, popoldanska čajanka z veliko skledo kuhanega kostanja. A če vreme jesni ni naklonjeno, ji nisem naklonjena niti jaz. Že nekaj dni je vse prej kot lepo, sončno in toplo. Zunaj dežuje, nebo je polno temnih oblakov, ki ne pustijo, da bi skoznje posijal vsaj kakšen žarek sonca. Iz omare sem že potegnila debele puloverje, rute in daljše ter toplejše jakne. In zopet je prišel čas, ko me fotografiranje jedi spravlja v obup…
Ker nisem profesionalec, ker želim jesti še toplo in se mi ravno zato preveč mudi, da bi si za fotografiranje vzela dovolj časa in ker jed ovekovečim z nekajlet starim telefonom, ki mi iz dneva v dan s svojimi obvestili o številnih virusih grozi, da bo njegovega poslanstva vsak čas konec, sem upravičeno jezna, ko odprem galerijo in vidim, da vse skupaj ne izgleda pol toliko lepo, kolikor je okusno. Vseeno upam, da te uspem prepričati, da si objave prebereš, recept pa pripraviš tudi v svoji domači kuhinji.
Fotografiranje pa ni moj edini problem…
Vedno imam težave kako naj naslovim jed, če je ta sestavljena iz več različnih elementov, pri čemer so mi vsi tako všeč, da bi kakšnemu težko naredila krivico ter ga v naslovu ne bi omenila. Tudi tokrat. Skupek različnih sestavin, ki so, vse skupaj, poskrbele za zanimivo, okusno in barvito kosilo. Ki so uspešno poskrbele za balans okusov – sladkobo, slanost, rahlo kiselkost, ravno pravšnjo začinjenost… Nekatere prijetno tople, druge osvežilno hladne.
Če še vedno misliš, da so palačinke rezrevirane zgolj za sladke zajtrke, se motiš. V tem receptu so palačinke zaradi svojih sestavin sicer res nekoliko slajše (če bi dodala še malce sladila bi bile odlične ravno za zajtrk), a se odlično podajo tudi s slanimi prilogami.
Zmes je namreč pripravljena iz sladkega krompirja. Tistega živahno oranžnega gomolja, ki se na mojem blogu pojavi kar precejkrat, a še zdaleč ne tolikokrat, kolikokrat ga v resnici pripravljam. Pečen v pečici je najboljši in ga je celo jesen in zimo skoraj vsak dan na mizi. Nad soparo kuhan krompir pa sem uporabila za palačinke, ki so, zgolj zaradi malenkosti riževe moke, tudi brezglutenske. Te malce manjša, debelejše palačinke so kljub gostoti zmesi izredno mehke in tako zelo okusne. Ker v zmes namenoma nisem dodajala nobenih začimb, bi jih, če bi jih seveda kaj ostalo (a jih žal ni), lahko prelila le še s kakšnim sladkim čokoladnim prelivom, marmelado ali žlico medu ter si jih privoščila za sladico, hladne ali pogrete pa za zajtrk za naslednji dan. To, da palačinke nisem začinila se je pravzaprav vseeno izkazalo za zelo dobro potezo. Ker sem jih obložila s precej slanim dimljenim lososom, slanim feta namazom z drobnjakom ter vloženo rdečo čebulico, se je sladkoba v grižljaju vseh drugih, malce močnejših okusov, zlila v ravno prav začinjeno jed.
Morda se ti bo zdelo, da je za takšno kosilo/večerjo, ki je pravzaprav namenjeno zgolj eni osebi, veliko dela, da potrebuješ veliko sestavin in časa za pripravo. Kar nikakor ne drži. Sploh če krompirjev pire pripraviš vnaprej, tako kot sem ga jaz. Imam pač to ‘srečo’ da vstajam zelo zgodaj in čeprav sem bila ob šesti uri že na svojem delovnem mestu, sem zjutraj imela še dovolj časa, da sem si privoščila kraljevski zajtrk, spila skodelico poživljajočega napitka, pred tem pa porabila le minuto časa, da sem olupila gomolj krompirja, ga narezala na tanke rezine, v voku zavrela deciliter vode, nanj postavila soparnik in v njem do mehkega soparila krompir, ki se je, tako narezan, zmehčal še hitreje kot sicer. Ko sem pojedla, sem krompir preložila v globok krožnik ter ga z vilico pretlačila v pire. Tudi če zjutraj nimaš časa za zajtrk in kavico, lahko krompir pripraviš medtem, ko se oblačiš in umivaš zobe. Tako boš dodatno prihranil(a) čas za poznejšo pripravo kosila.
Palačinke so pripravljene hitro in enostavno, Vse sestavine vržeš v mikserček, zmiksaš in spečeš. Pa priloge? Tudi zanje ne potrebuješ veliko časa. Še najdlje se marinira čebulica, zato ti svetujem, da je to prvo kar narediš. Drobnjakova sirna omakica je pripravljena v manj kot minuti, dimljen losos in avokada pa ne potrebujeta dodatne obdelave. Več pa nekaj vrstic nižje…
Sestavine:
Za palačinke…
- 200 g pireja sladkega krompirja*
- 2 jajci
- 20 g riževe moke**
- 1 čž pecilnega praška
- 1/2 čž jabolčnega kisa
Zmesi lahko dodaš še začimbe kot so sol, poper, kurkuma, mleta rdeča paprika, ingver… Jaz se nisem odločila za ničesar izmed neštetega, saj sem vedela, da mi bodo ostale sestavine povsem dovolj zakrile okus po sladkobi.
*sladek pire pripraviš tako, da olupljen in narezan krompir do mehkega sopariš, nato pa ga pretlačiš z vilico (več o tem med tekstom zgoraj). Če soparnika nimaš, krompir lahko skuhaš, a v čim manjši količini vode, da se njegov okus in hranilne sestavine ne izgubijo. V vodi kuhan in odcejen krompir bo verjetno zaradi večje vlažnosti morda potreboval malenkost več moke.
**moja najljubša riževa moka je pravzaprav mešanica bele in polnovredne riževe moke in sicer znamke Doves Farm (Kalček). V palačinkah bi se prav dobro obnesla tudi katerakoli druga moka, morda bi bilo potrebno malce prilagoditi le količino. Ta je odvisna od voljnosti krompirja, velikosti jajc… Zaupaj svojemu občutku. Vedi le, da mora biti zmes precej gosta, veliko bolj kot za običajne, tanke palačinke!
Za drobnjakovo omako…
- 30 g kisle smetane ali grškega jogurta
- 20 g fete
- 2 čž drobno sesekljanega svežega drobnjaka
- malce naribane limonine lupinice
Za okisano čebulico…
- 1 majša rdeča čebulica
- 60 ml jabolčnega kisa
- 125 ml vode
- 1 JŽ (10 g) medu
- 1 čž soli
Za postrežbo…
- 4 rezine dimljenega lososa
- tretjina avokada
- sveže mlet črni poper
- nekaj nasekljanega drobnjaka
Postopek:
Za okisano čebulico…
Čebulico nareži na čimtanjše rezine ter stresi v manjšo posodico ali steklen kozarec. V kozarcu zmešaj vse ostale sestavine ter jih prelij čez čebulico. Pokrij posodico (ali zapri kozarec), postavi v hladilnik in pusti vsaj 45 minut, da se rezine zmahčajo in pridobijo na okusu.
Za palačinke…
V mikserčku zmešaj krompirjev pire in jajci. Nato dodaj še moko, pecilni prašek in kis ter ponovno premešaj. Na ponev kani nekaj olja in nanjo polagaj žlice zmesi – s hrbtno stranjo zmes nekoliko razporedi tako, da dobiš manjši, še vedno nekoliko debelejši krog. Ko se spodaj popeče, palačinko obrni in speci še na drugi strani. ponavlaj dokler ne zmanjka zmesi (iz zapisane količine dobiš cca. 6 palačink).
Za drobnjakovo omako…
Zmešaj vse sestavine in do postrežbe hrani v hladilniku.
Postrežba…
Na krožnik položi palačinke, nanj in ob njih dodaj drobnjakovo kremo ter oksino čebulico (brez tekočine). Palačinke obloži z rezinami dimljenega lososa ter avokadom, potresi se še malce drobnjaka in s sveže mletim črnim poprom.
Ne vem ali je sladki krompir nekaj kar poznaš in v svoji kuhinji uporabljaš tudi ti, a če ga še nisi poskusil/a je čas da ga spoznaš. Kljub temu da se imenuje tako kot se, pravzaprav sploh ne sodi v isto družino kot krompir.
Okusen gomolj vsebuje veliko vitaminov in mineralov, kot so vitamini C, D, A in B6 ter nekaj pomembnejših mineralov – kalij, magnezij in železo. Vsebuje veliko vlaknin, na telo pa deluje močno protivnetno. Je lažje prebavljiv od krompirja, sladkorji v gomolju pa se v krvni obtok sproščajo veliko počasneje ter tako skrbijo za enakomeren dotok energije – torej brez hitrih dvigov in padcev krvnega sladkorja.
Ker sladek krompir ni krompir, tudi ne sodi v družino razhudnikov, ki pri določenih ljudeh lahko izzovejo nekatere zdravstvene težave, predvsem v povezavi s črevesjem in prebavo (med razhudnike sodijo še paradižnik, paprika ter melancani). Gomolji so pripravljeni veliko hitreje kot krompir (ne glede na to ali jih kuhaš ali pečeš). Uporaba je zelo raznolika, sladki krompir pa se za razliko od navadnega zelo pogosto uporablja tudi kot sestavina sladkih jedi. Sladice iz sladkega krompirja so neverjetno okusne in sočne, a brez skrbi, s pravim receptom med sladkanjem nihče ne bo ugotovil, da med drugim je tudi ta okusen gomolj. Brezglutenska, veganska čokoladna torta je pripravljena hitro in enostavno, okus pa, tudi po zahvali sladkega krompirja, božanski.
Ker je najbolje uživati slovensko zelenjavo in ker lepo uspeva tudi v naši zemlji, ti priporočam, da ga naslednjo sezono poskusiš vzgojiti tudi sam/a. Če vrta nimaš ali se ti s tem pač ne da ukvarjati, ga kupi. Raje kot ameriškeaga ali afriškega, našega, slovenskega. Ekološki sladki krompir je v tem času v redni ponudbi v trgovinici kmetije Avšič in odkar vem, da ga imajo, ga kupujem le še tam. Odličen je!