
Z nižjimi pride na vrsto hrana z višjimi temperaturami. Goste kremne juhice, obare, enolončnice oz. po domače mineštre… Še preden ogrejejo telo, ogrejejo prostor. Trenutno imamo na srečo zopet veliko sonca, dober teden anzaj pa je prišel dan, deževen, temen, hladen in prepričana sem bila, da se je poletje dokončno poslovilo. Na žalost sem se zmotila!
Čeprav juhe in enolončnice prijajo predvem takrat, ko se sonce uspešno skrije za oblaki, pa nikakor niso rezervirane le za hladno polovico leta.

Osnova vsake res dobre enolončnice je rahlo, počasno praženje treh sestavin – čebule, stebelne zelene in korenja. Nato sledijo sestavine po izbiri. Lahko se odločiš za pestro paleto različnih sestavin, ali pa ostaneš le pri parih – a če so tiste prave, to nikakor ne pomeni, da mineštra ne bo okusna. Domače, slovenske zelene cukini bučke so še vedno na voljo in so prava izbira za kombinacijo z dobro zrelim in sočnim paradižnikom. Če je tvoj vrtiček že prazen (ali pa ga sploh nimaš), se obrni na kmetijo Avšič, kjer te bodo založili s samimi ekološkimi vrtninami.


Če mesa ne ješ, si vsaj s stročnicami lahko zagotoviš nekaj beljakov. Na primer z belim fižolom. Vsak kdaj ubira bližnjice in jaz jih v tem primeru zagotovo. Fižola nikoli ne kuham sama (razen stročjega), pač pa kupim vloženega. Najraje v Kalčku, kjer imajo takšnega, ki je namesto v pločevinki vložen v steklenem kozarčku. Takno bližnjico uporabim tudi, kadar za kuhanje potrebujem čičeriko. Tako dobro kuhane in mehke pač ne morem pripraviti sama (ali pa s kuhanjem ne vztrajam dovolj dolgo).


Rada imam vegetarijanske jedi in če nanje prisegaš tudi ti, je prav da veš, da je za optimalen izkoristek določenih hranil (predvsem beljakovin) potrebno pravo kombiniranje. Stročnice je tako vedno dobro kombinirati s hidrati, na primer rižem, testeninami, kruhom… da tako telo dobi vse potrebne aminokisline. Zdravstvena novička, tako, za mimogrede 😉

Tako bi v današnjem primeru na krožnik goste enolončnice lahko vmešala vnaprej kuhan riž ali manjše testenine. Vsaj meni pa v primeru jedi ‘na žlico’, vedno najbolj prija kruh. Sploh, če je svež, doma pečen, polnovrededn kruh. Že kar nekaj časa prisegam na ajdovega – sprva sem ga pekla s pomočjo vinskega kamna in radenske, sedaj se poigravam z drožmi. Kljub temu, da ajda ne vsebuje glutena in naj bi veljala za ‘težjo’ moko, je fermentiran ajdov kruh neverjetno rahel in mehak, a s fino hrustljavo skorjico. Kljub mehkobi, kruh (katerikoli kruh) rada še dodatno popečem v toasterju. Obožujem hrustljavost, pa tudi sicer mi popečen kruh za želodec bolj odgovarja.

Količine niso velike, zato je obrok primeren za eno do dve osebi. Za eno, če se odločiš in za kosilo/večerjo pripraviš ‘le’ mineštro, za dve, če zdravo enolončnico uporabiš kot predjed.

Sestavine:
- 1 čebula
- 45 g zelene
- 75 g korenja
- 1 bučka – cca. 100 g
- 1 čž rožamrina
- Ščep suhega timijana
- 1 česen
- 1paradižnik – cca. 100 g
- 125 – 150 ml osnove
- 125 g fižola
- oljčno olje
Postopek:
Lonec z oljčnim oljem ogrej na srednjo temperaturo. Vanj stresi na majhne kocke narezano čebulo, zeleno in korenje ter vse skupaj začini z nekaj ščepci soli. Med stalnim mešanem nežno praži približno 10 minut. Medtem nastavi pečico na 180 stopinj Celzija.
V kozico dodaj bučke in kuhaj še 5 minut. Dodaj rožmarin, timijan in česen, premešaj ter kuhaj še približno 5 minut oziroma dokler se zelenjava primerno ne zmehča, a še vedno ohranja svojo obliko.

Povišaj temperaturo ter dodaj paradižnik, zelenjavno osnovo ter odcejen in dobro splaknjen vložen bel fižol. Ko zavre, posodo prestavi v pečico* in nepokrito peci približno 45 minut, oziroma dokler tekočina ne povre na polovico, fižol pa se na vrhu rahlo hrustljavo zapeče.** Previdno poskusi ter dodaj toliko soli in sveže mletega popra, kot ti ustreza.
Ponudi s popečenim domačim kruhom in z nekaj kapljicami kvalitetnega oljčnega olja*** ter po želji kapljico limone. Mineštro za piko na i lahko okrasiš še z nekaj svežega rožmarina ali s tankimi ostružki parmezana.


*če posoda ni primerna za peko v pečici, sestavine najprej preloži v primeren pekač. Jaz za pripravo takšnij jedi zagotovo izmeber kvalitetno emajlirano posodo znamke Riess.
**če tekočina povre prehitro, vse skupaj še malce zalij- z osnovo ali vodo – a ne pretiravaj. Kljub rahlo zapečenemu fižolu bo spodaj še vedno dovolj tekočine, da bo mineštro potrebo jesti z žlico .
***eno najboljših slovenskih olj je ekološko oljčno olje Morgan. Vem, sem že večkrat omenila, a dobre stvari so vredne omembe. Za danes sem izbrala takšno, z okusom po limoni. Če tega nimaš lahko za dodatek svežine na krožnik juhe poleg olja kaneš še nekaj kapljic sveže limone.

