Pesto je tako enostaven za pripravo in toliko možnosti ponuja! Če ga še nikoli nisi pripravil/a doma, ne veš kaj zamujaš!
Verjamem, da se na trgovinskih policah najde kozarček odlične zelene omake, a nikakor ne more biti tako sveža kot tista, ki jo pripraviš sam. Pa še veliko dražja je.
Včasih je veljalo, da so za pesto prave le določene sestavine – sveža bazilika, parmezan in pinjole. Seveda skupaj z nekaj stroki česna, limone in oljčnega olja. Danes je tako kot pri vsej kuhariji, tudi pri pestu veliko igranja. In s tem kombiniranja različnih sestavin.
Pesto tako lahko pripraviš iz praktično kateregakoli zelišča (ali zelenja), z različnimi oreščki (ali semeni), siri (ali pa tudi povsem brez njih). Najboljše pri pestu je, ker izmed svežih sestavin lahko uporabiš tiste, ki so trenutno v sezoni in je zato okus kar najboljši, najbolj svež, omaka pa polna zdravih vitaminov.
Na tem blogu sem že večkrat objavila recept za pesto, vsakič seveda za povsem drugačnega. Recepta zanj ne boš našl(a) samega, pač pa vedno z jedjo, s katero sem pesto kombinirala. S krompirjem, mesnimi ali zelenjavnimi kroglicami, z ribami, testeninami, burgerčki in polpetki…
Pesto res lahko uporabiš kjerkoli, lahko zgolj kot prilogo, namaz na kruhu ali pa z njim nadomestiš del dresinga svoje najljubše solate. Prirava je nadvse enostavna in hitra, pomembno pa je predvsem to, da slediš svojemu okusu. Tako kot pri vseh jedeh, pri pestu pa je sploh pomembno, da ga sproti poiskušaš. Namreč. Sestavine so lahko različno intenzivnega okusa. Že zelišča se lahko različna, res, sploh nekatera. Limone se v svoji kislosti med seboj zelo razlikujejo, grenkoba olja prav tako. Če recept zahteva strok česna, nikoli ne veš kako velik ali majhen je. Če pesto pripraviš s slanimi oreščki ali siri, imej v mislih, da so že sami po sebi slani, zato morda ne boš potreboval/a toliko kot soli, kot če pripravljaš pesto prez njih. Seveda pa je vse odvisno od tvojega okusa in brez problema svojo zeleno omakico lahko začiniš tudi precej močno, če ti je to seveda všeč. Dodaš malce več popra, morda ščep kajenskega popra ali mletega čilija. Naj bo pesto popoln – ker takšna bo potem tudi jed, ki ji boš pesto primešal/a.
Moja podlaga za zeleno omakico, ki sem jo tokrat naredila v kombinaciji mlade špinače in sveže mete, skupaj s slano pistacijo in sirom, so testenine. Za pesto precej tipično, vem, a ne, če pesto ni običajen, testenine pa prav tako ne.
Seveda lahko izbereš katerekoli peresnike (peresniki so super izbira, saj se pesto lepo vmeša tudi v sredico testenin), jaz sem izbrala riževe. Testenine iz rjave riževe moke že dolgo kupujem v Kalčku – so angleške ekološke blagovne znamke Doves Farm, če jih boš iskal/a. So ene mojih najljubših. Skuhane so v manj kot desetih minutah, najboljše so še malce al dente, torej na zob, kar pomeni, da vanje lahko prijetno zagrizeš. Imajo okus po rižu? sploh ne. Imajo le nekoliko bolj poln okus od navadnih pšeničnih testenin. Te bi morda na fotografiji izgledale lepše, saj bi pesto prišel veliko bolj do izraz, a komu mar? Riževe so temnejše, hkrati pa veliko bolj zdrave, kar je veliko pomembneje. In ker riž ne vsebuje glutena, ga tudi testenine ne. In so zato veliko prijaznejše želodcu in prebavi.
K testeninam z metinim pestom in pistacijami bi se odlično podala mlada jagnetina. Res! Tudi sama jo ne jem velikokrat, morda enkrat na leto. Ne ker je ne bi imela rada, pač pa, ker tisto res okusno, domačo mlado jagnetino dobim le izjemoma. Z meto se daleč najbolje razume, tako kot tudi s pistacijo in ja, s prav takšnim sirom, ki sem ga uporabila tokrat.
Do jagnetine žal nisem mogla priti pravočasno (želela sem porabiti domačo meto, dokler še uspeva). To je daleč najboljša meta kar sem jih kdaj poskusila – ne sprašuj me katera vrsta je – zasadila se je sama in oh, kako vesela sem da se je! Uporabljam jo skorajda dnevno, večinoma za večerjo. Poleti si največkrat pripravim rižoto iz obilico mešane vrte zelenjave (korenje, koromač, bučke, grah, rdeča paprika…) in na koncu poleg mladega peteršilja in velikega ščepca suhega origana (suh je pač neprimerno boljši od svežega) dodam še nekaj lističev mete. Božansko!
Zato sem namesto jagnetine skuhala kar piščanca, saj je ta vedno v zamrzovalni skrinji. In ja, nisem ga pekla, pač pa skuhala! Takšen je veliko bolj nežen in k intenzivnemu okusu pesta drugačnega sploh ne bi želela. Hkrati je meso sočno, predvsem zato, ker sem pazila da ga nisem kuhala predolgo ter da sem izbrala primeren kos. Tudi file bi bil povsem ok – če imaš raje puste kose mesa, pazi le, da ga ne boš kuhal/a predolgo – skuha se še hitreje kot piščančje bedro, ki sem ga uporabila sama.
Piščanca nisem kuhala celega, pač pa sem meso odrezala od kosti ter ga narezala na res majhne koščke. Nato sem ga pokuhala v manjši količini vode (da je ohranil kar največ okusa) in potreboval ni niti minute več kot testenine, ki so se kuhale v sosednjem loncu.
Verjetno bo recept zato všeč mnogo večim kot če bi ga pripravljala z jagnetino. Piščanca imajo načeloma radi vsi (ki jedo meso), medtem ko je jagenček vseeno malce bolj specifičen. Če mesa sploh ne ješ – nič hudega! Uporabi malce več pesta, testeninam pa na koncu vmešaj več sira in nasekljane pistacije in verjemi, prav tako bo okusno!
Testenine s pestom in nežnim piščancem so res hitro na mizi (sploh če pesto narediš že prej – lahko tudi dan prej), zato so primerne tako za večerjo med tednom, hkrati pa dovolj elegantna in okusov polna jed, ki jo brez zadržkov lahko pripraviš tudi za goste.
No, s spodnjimi količinami pa gostov vseeno ne boš zadovoljil/a. Recept je namreč le za eno osebo, zato količine ustrezno povečaj na število jedcev. Pesto, ki ostane, uporabi ob naslednjem obroku. Kuhanem ali pečenem krompirčku, kot prilogo morskim jedem ali le na popečenih kruhkih.
Sestavine:
- 85 g riževih peresnikov
- 100 g piščančjega mesa (teža brez kosti)
- 1 velika žlica metinega pesta
- ter še… nekaj naribanega sira, nasekljanih pistacij, svežih metinih lističev za dodatno bombo vitaminov in mineralov pa še pest nežnih kalčkov (neobvezno)
Za pesto…
- 40 g mlade špinače
- 20 g sveže mete
- 15 g pistacije
- 20 g sira (parmezana ali kozovča – beri spodaj*)
- 1 manjši strok česna
- 1 JŽ limone
- 3 JŽ oljčnega olja
- sol in poper po okusu
*kaj je Kozovč? Gre za kombinacijo kozjega in ovčjega trdega sira, ki se lepo riba in je tako kot parmezan dokaj močnega okusa. Je nežen, hkrati pa nekoliko pikanten. Medtem ko je parmezan narejen iz kravjega mleka, ta seveda ni. Zato je primeren tudi za vse tiste, ki kravjega mleka ne prenašajo najbolje. Kozuč je domači sir kmetije Pustotnik, na njihovi spletni strani pa preveri kje vse ga lahko dobiš.
Postopek:
Za pesto v zmogljiv mikser (ali sesekljalnik) vrzi vse setavine razen olja in začimb. Zmiksaj in nato postopoma prilivaj olje. Poskusi in začini. Preloži v skledico, jo pokrij in pesto postavi v hladilnik.
V večjem loncu vrele vode po navodilih skuhaj testenine.
Meso na drobno nareži ter ga v kozici v manjši količini vode skuhaj.
Testenine odcedi, a prihrani žlico ali dve vode, v kateri so se kuhale. V prazen lonec vrni testenine, jim prilij vodo ter dodaj večjo žlico pripravljenega pesta ter kuhano piščančje meso. Zmešaj in serviraj.
Potresi z grobo nasekljano pistacijo, naribanim sirom in lističi mete. Po želji dodaj nekaj manjših listov špinače ali pest kalčkov, kar pa seveda ni obvezno.
