Za riževe papirje si že slišal/a, kajne? Ne? Kaj pa za spring rolls? Ja, to je v bistvu to. Splomladanski zvitki so zvitki iz testenin okrogle oblike, narejene iz bele riževe moke in vode. Testenine oplakneš pod curkom vode in v nekaj minutah se zmehčajo, postanejo prožne in pripravljene, da vanje zaviješ… no, praktično karkoli! To je lahko različna surova ali pokuhana zelenjava, koščki popečenega mesa, sirček, tudi tuna iz pločevinke, če želiš… Vanje lahko zaviješ rezance, kakšno drobno kašo, stročnice, ali pa s kombinacijo različnega sadja narediš sladko različico priljubljenih rolic.
Spomladanske zvitke, torej napolnjen in zrolan rižev papir, lahko ješ surov (če seveda nadev ne vsebuje surovih živalskih sestavin 😉 ), lahko jih ocvreš v olju, popečeš na ponvi ali v pečici. Pečene lahko ješ še vroče, tople ali pa povsem hladne. Če jih narediš več (ali le v ta namen) jih lahko vzameš s seboj kamorkoli. Na izlet, poleti na plažo, čez leto v službo. Ker jih ješ z rokami, ne potrebuješ pribora in ker vanje lahko spraviš tudi konkretnejše in s tem bolj nasitne sestavine, zaradi majhnih zalogajčkov ne boš potrebovala veliko prostora v svoji torbici. Zelo praktično!
Na moji strani najdeš kar nekaj idej za takšne zvitke. Med njimi so nepopečeni s pisano zelenjavo, avokadom in kvinjo ter pečeni s kislim zeljem, proseno kašo in čičeriko. Pa sladki, s skuto in jagodami ali pa polnjeni z dušenimi cimetovimi jabolki. Topli so še tisti s piščancem in gobicami, nazadnje pa sem jih polnila z rjavimi riževimi rezanci, sladkornim grahom in hrustljavimi mladimi kumaricami.
Tokratni so slani. In so pečeni. Sestavine so preproste. Sir (oziroma več njih) in špinača. Pa nekaj začimbic in jajce za vezivo. Ideja zanje je znana grška spanakopita – pita z ravno takšnim nadevom (no, nekateri temu dodajo še kakšno začimbo več, mogoče nekaj mlade čebulice ali kaj podobnega- saj veš, ena jed, tisoč različic). A osnova ostaja enaka.
Namesto riževega papirja, lahko izbereš tudi listnato testo. Kupi že valjanega, ga razreži na 6 enakih pravokotnikov, na rob vsakega dodaj žlico nadeva in zrolaj. V tem primeru niti jajca ne potrebuješ, no morda le za premaz, da nadev ne bo stekel ven, testo pa bo še hrustljavejše. Že pripravljeno, masleno, listnato testo v domači kuhinji res redko uporabljam, zato osebno raje izberem brezglutenske različice testa s čim manj dodatki, saj se po takšni hrani počutim bolje tudi nekaj ur po hrani. Sem pa prepričana, da so zvitki v listnatem testu enako dobri, če ne celo boljši 😉
Nasveti glede sirov: nikoli ne kupuj že naribanega sira, ker nima niti pol toliko okusa kot tisti, ki ga ribaš sproti. Prav tako si boš naredil/a veliko uslugo, če ne boš kupoval/a ‘light’ torej lahkih različic mlečnih izdelkov. Maščoba je tista, ki jim da okus in te z ničemer ne moreš nadomestiti. Nizkokalorične različice z 0 procenti maščobe so resnično povsem brez okusa (ali pa tega nadomestijo s sladkorjem, kar je pogosta praksa pri jogurtih). Konec koncev, če dobro pomisliš, je razlika med 0% in npr. 3,5 % maščobe sploh velika? A pri okusu se ta še kako pozna. Če že želiš manj maščob, potem uporabi manjšo količino sira. Pa naj bo ta res tisti pristni.
Špinača: uporabi mlado, svežo špinačo. Za ta recept jo le dobro sesekljaj, ne potrebuje kuhanja, niti soparjenja. Sicer bi lahko uporabila tudi zamrznjeno, a ti ne priporočam. Zakaj ne? Kljub temu da bi jo pred uporabo močno ožel/a (kar bi bilo v tem primeru nujno), bi vseeno vsebovala preveč tekočine, ki bi razmočila testo (ali testenine), zaradi česar zvitki ne bi bili hrustljavi.
Za 5 – 6 riževih zavitkov (odvisno kako bogato obložiš testo)…
Sestavine:
- 75-85 mlade sveže špinače
- 125 g kozje sirarske (albuminske skute) (ali ricotte)
- 85 g feta sira
- 10 g ovčjega sira (pecoorina ali parmezana)
- sol in poper po okusu
- 1 jajce
- malce muškatnega oreščka (neobvezno)
Odločila sem se za kombinacijo albuminske skute in fete. Zakaj ravno ta dva? Ker sta si tako zelo nasprotna, da sta skupaj povsem popolna. Nežna, rahlo sladka sirarska oziroma albuminska suta ter slana, malce kiselkasta feta.
A kot vidiš, je v receptu je skrit še en sir. Trd, staran ovčji sir, znan kot peccorino. Če kateregakoli od zgoraj naštetih sirov ne maraš, nič hudega. Zamenjaj jih za sebi ljube. Eden naj bo vseeno nežnejši in mlajši, kot je skuta, ricotta, no, feta je skorajda obvezna, namesto pecorinna pa lahko izbereš parmezan ali pa ga popolnoma izpustiš.
Če želiš res dobre sire, poišči prodajna mesta kmetije Pustotnik. Imajo tako kravje kot kozje in ovčje. Mlade in stare, ter tudi čisto sveže mlečne izdelke, seveda iz slovenskega mleka živali, za katere je res dobro poskrbljeno.
Postopek:
V skledo daj albuminsko skuo in feto, te ju z vilico malce pretlači. Rahlo razžvrkljaj jace ter ga dodaj v skledo. Vmešaj drobno sesekljano svežo špinačo, nariban sir ter začimbe. Dobro premešaj.
Ogrej pečico.
Riževe papirje vsakega posebej splakni z vodo ter ga položi na raven krožnik. Na spodnji sredinski del kroga dodaj cca. 2 žlici nadeva, ter ga z rokami malce stisni skupaj. Nato naredi zvitek. Najprej nekoliko čez nadev prepogni stranska loka kroga, nato čez celoten nadev še spodnji del. Tega nato povaljaj do konca zgornjega dela kroga, da dobiš zvitek.
Zvitke postavljaj na rahlo vlažen krožnik (da se ne zlepijo vanj). V skledici razžvrkljaj jajce ter ga s čopičem premaži čez zvitke. Potresi zgolj s sezamom, lahko pa tudi z mešanico sezama in suhega origana.
Peci na pekaču, obloženem s peki papirjem, na 175 stopinjah dokler se testo ne obarva (cca. 20 minut).
Priporočam:
*priporočam, da svojih zvitkov ne napolniš preveč. Jaz vedno pretiravam, potem pa mi lumpi počijo 😉 Oziroma, morda je bolje, da jih ne zaviješ pretesno, da ima zmes malce prostora, da v pečici lahko naraste in tanki riževi papirji ne počijo.
*in še… Da zvitke pred postrežbo ohladiš. Pravzaprav so vsaj meni osebno veliko boljši povsem hladni. Ko se ohladijo, jih lahko shraniš v hladilnik, kjer bodo brez problema počakali nekaj dni. Če boš lahko počakal/a ti 😉