Tudi poleti, ko so temperature višje imam najraje tople večerje. Te so običajno polne zelenjave, skupaj s kakšnimi kašami. Mesa in rib zvečer večinoma ne jem, razen seveda ko sem na dopustu. Tam so večerje povsem drugačne kot doma. So kot veliko gurmansko kosilo. Sploh če namesto polnega, vzameš le polpenzion in zato komaj čakaš, da se usedeš k mizi.
Prejšnji teden sem se skorajda po naključju znašla na morju. Spala sem v simpatičnih Istrskih apartmajih, jedla pa v bližnjem hotelu. To, da smo za zajtrk lahko pili šampanjec (kolikor si ga želel), za večerjo pa si si prav tako v neomejenih kolilčinah lahko brezplačno natočil pivo, rdeče ali belo vino, zagotovo ni nekaj običajnega. Pa sploh ni šlo za nek prestižen hotel! No, tisti, ki radi pijejo so prišli na svoj račun, mi ostali, ki si kakšno kapljico privoščimo le občasno, malo manj. Zaradi mene torej v hotelu niso bili ob veliko izgubo alkohola, sem si pa namesto tega raje privoščila nekaj več kulinaričnih dobrot.
Zajtrki so bili povsem klasični. Maslo, marmelada, masleni rogljički, toasti, jajčka… Pri meni predvsem zadnje dvoje. Skupaj z nekaj svežega sadja za predjed in nekaj skodelic kave za ‘poobedek’. Tista hotelska je res blaga. Običajno kave ne pijem, doma pijem cikorijo z riževim mlekom, v lokalih pa naročim brezkofeinsko. Zato tudi po nekaj skodelicah tiste kave nisem čutila prav nobenega kofeinskega ‘kika’, ki bi ga sicer hitro občutila. Veliko ljudi se (verjetno ravno zato) nad takšno kavo pritožuje, v smislu da je povsem brez okusa. Meni pa toliko bolj prija.
Večerje so bile veliko bolj bogate. Sploh prvi večer, ko sem očitno naletela na nek poseben dan, ko je bila izbira tako ogromna in pestra, da sploh nisem mogla verjetno svojim očem (in pozneje želodcu, kaj vse je lahko spravil vase 😉 ). Ogromno različnih rib, školjk, kalamarov in pestra izbira mesa, ki pa ji vsaj pvi večer nisem posvečala večje pozornosti. da o prilogah sploh ne govorim. Naslednje dni je bila izbira manjša, pa še vedno precejšnja.
Na morju večinoma jem ribe in tudi tokrat je bilo tako. Moram papriznati, da pa me je zadnji večer vseeno presenetil odlično pečen piščanec. Od mesa imam pač najraje perutnino in tudi doma je to vrsta mesa, ki ga najpogosteje pripravljam (čeprav še zdaleč ne potrebujem mesa vsak dan).
Vonj po morju, po borovcih in po sveže pečenih ribicah na žaru, ki jih pripravljajo v lokalih na plaži (in oglašanjem galebov v ozadju) so nekaj najlepšega. Okus mediterana obožujem. Ne le ribe in druge morske sadeže, tudi sladke paprike, sočen paradižnik, slane olive. In vse to sem po vrnitvi z morja združila v eno jed. Skupaj s še nekaj sestavinami, začimbami in dvema ključnima elementoma. Na zunaj fino zapečenem, znotraj pa sočnemu piščancu ter enemu najboljših sirčkov kar sem jih jedla v zadnjem času.
Najraje od vsega imam kozje sire. Mnogi imajo pred kozjimi mlečnimi izdelki še vedno nekakšen zadržek, predsodek. Ne razumem zakaj. Kravice so ok, koze pa ne? Ne le, da so izdelki iz kozjega mleka lažje prebavljivi, vsebujejo manj laktoze (ki vse več ljudem pozvroča težave), tudi veliko okusnejši so.
Res je, da (tudi jaz) kozjega mleka ne pijem (niti kravjega), toliko raje pa imam skute ter mlade ter stare kozje sire. In seveda feto!
Pred leti sem že poskusila kozji sir za žar in bila sem navdušena. Uporabila sem ga v nekaj receptih in če želiš nekaj krasnih, okusnih, enostavnih in zdravih idej, le malce pobrskaj po tej spletni strani. Tokrat sem si ga ponovno privoščila. Kozji sir kmetije Pustotnik je zares odličen! V kombinaciji s piščancem in pečeno mediteransko zelenjavo pa preprosto božanski. Ni le za na žar, uporabljaš ga lahko tudi v hladnih jedeh, je pa res, da je njegov okus zagotovo veliko boljši, kadar je malce topel. Všeč mi je, ker se ne razpusti, pač pa tudi po stiku z vročino obdrži svojo obliko. Tako sem lahko zagrizla vanj enako, kot v meso in zelenjavo.
K lepo zapečeni zelenjavi (in mesu) veliko pripomore tudi dobra posoda. Osebno prisegam na emajlirano znamke Riess. Preprosto zaupam ji in še nikoli me ni pustila na cedilu.
Tudi kvaliteta ostalih sestavin je za dober obrok ključna. Domača zelenjava (ali tista iz najbližje kmetije), domače/ekološko meso (ki je neprimerno boljšega, predvsem bolj polnega okusa) ter seveda najboljše oljčne olje, ki si ga lahko zamisliš. Okus oljčnih olj se namreč med seboj precej razlikuje. tega še nikoli nisem omenila, pa me je pred kratkim na to spomnila ena izmed bralk, ki mi je pisala, da je njeno olje grenko in ga je morala v enem imed receptov uporabiti manj oziroma ga omiliti s še eno sestavino. In res je. Olje oljk je lahko izredno nežno, lahko pa precej zagreni. Zdaj že kar nekaj let uporabljam skoraj izključno le Morganovo oljčno olje, ki je tako zelo okusno, da ga včasih jem le s kruhom in soljo (kar prej nikoli nisem počela – mimogrede, to delam tudi s 100% bučnim oljem, kar je še boljše!). In še – oljčno olje Morgan je slovenskega porekla, prejelo je že ogromno svetovnih priznanj, pa še ekološko je. Bravo!
Naj opozorim. Recept je primeren zgolj za eno osebo. Predlagam ti, da količine povečaš (tudi če delaš le zase), saj ‘ostanke’ lahko porabiš tudi naslednji dan. Meso natrgaj na manjše koščke, ter ga skupaj z zelenjavo vmešaj v hrustljavo zeleno solato ali med kuhano kašo, ki je prav tako ostala od kakšnega recepta. Riž, kvinoja, ajda, proso… vse bo ok 😉
Recept je tudi zelo prilagodljiv. Če ne maraš (ali ne ješ) mesa, ga lahko zamenjaš za ribji file (skuša ali losos bi bila odlična!), odločiš se lahko za različne vrste sira ali pa tega preprosto izpustiš. Tudi zelenjavo prilagodi svojemu okusu. Če česa ne maraš, pač izpusti in za pestrost morda dodaj brokoli, artičoke, bučke ali melancane.
Sestavine:
- 2 rdeči papriki
- 2 rumeni papriki
- 1 rdeča čebulica
- dve vejici češnjevega paradižnika
- 1 limonaa
- 2 kosa piščančjega mesa (lahko zgornja dela bedrov ali debelejša fileja)
- pest črnih oliv
- nasekljana bazilika
- na kocke narezan kozji sir za žar (lahko tudi sir v slanici ali feta sir)
Za preliv pa še…
- 35 ml oljčnega olja
- 10-15 ml balzamičnega kisa*
- 1 čž mlete rdeče paprike
- 1 čž svežh timijanovih lističev (cca. 2-3 oskubljeni timijanovi vejici)
- manjši strok česna
- sol
- sveže mlet črni poper
*balzamičen kis naj bo kvaliteten. Kvalietetnih, čeprav zato včasih malce drajih sestavin potrebuješ manj za enak učinek. Priporočam ekološkega, moj je iz trgovine Kalček
Postopek:
Pečico segrej na 200 stopinj Celzija ter pripravi preliv. V skledici zmešaj strt česen z oljem, kisom, timijanom, soljo, poprom ter mleto rdečo papriko. Dobro premešaj in postavi na stran.
Paprike nareži na velike kose, rdečo čebulico in limono pa na četrtine. Pretresi v pekač, dodaj češnjev paradižnik in meso ter vse skupaj prelij s pripravljeno polivko.** Vse skupaj z rokami dobro premešaj. Peci približno 25 minut, nato dodaj olive, nasekljano baziliko in sir ter peci še približno 10 minut oziroma dokler zelenjava in meso nista primerno pečena. Po peki vse skupaj potresi s še nenkaj svežimi zelišči (npr. baziliko in origanom).
**v primeru, da nimaš veliko zelenjave in mesa je lahko polivke malce preveč. Dodaj jo po občutku – toliko, da bo vse skupaj dobro naoljeno