Verjetno mi je zato, ker se s fotografijo sicer ne ukvarjam in o raznih svetlobnih učinkih in številnih drugi malih trikih nimam niti najmanjšega pojma, včasih toliko težje pričarati sliko, preko katere bi lahko zaznal/a tisto pravo strukturo jedi in že s pogledom skoraj občutil/a njen okus.
Po eni strani je fotografiranje sladic najlažje, saj se za raliko od glavnih, toplih jedi, ne ohladijo (sploh če želiš jesti še toplo) ter si zato, recimo da, lahko vzameš malce več časa. Po drugi strani je najtežje. Sploh kadar gre za torte in pite, za katere ne veš, kako močno bi jih bilo najbolje ohladiti, da bi se najlažje rezale in po razrezu izgledale kar najlepše.
Če bi pred objavo recept prej večkrat preizkusila, bi to seveda dobro vedela in nato znala ujeti ravno pravšnji trenutek, da jed prikažem v kar najboljši luči. A verjemi, vse kar objavim tukaj je narejeno v ‘prvem poskusu’. Ker nimam časa (ne prostora ali hudih sponzorjev 😉 ), se vsakega sladkega projekta lotim enkrat, potem pa, če uspe, super, že pišem tekst, če ne, fotografije ostanejo le na mojem telefonu. Ta je mimogrede v zadnjih izdihljajih in ne vem kaj bo, ko bo za vedno ugasnil. Seveda, takoj bo treba po novega, pa ne le zaradi klicov, pač pa tudi zaradi slikanja jedi.
To sladico nisem ujela v njenem najbolj optimalnem času, oziroma se je, preden sem vanjo zarerala že nekoliko preveč ‘otoplila’. Ko se nato rezine (tiste, ki so ostale od obveznega takošnjega testiranja 😉 ) postavila nazaj na hladno, so bile veliko okusnejše, pa tudi krema je izgledala lepše in bolj mamljivo. A ninč zato, verjamem, da boš preko fotografij vseeno lahko dojel/a bistvo.
Se spomniš čokoladno malinine strjenke, ki sem jo naredila, ne tako dolgo nazaj? No, danes sem se zopet spravila in pripravila nekaj podobnega, pa vseeno drugačnega. Če je bila tista brez oreščkov, sem za današnjo podlagico uporabila mandlje in če sem tako pri čokoladni kot pri malinini kremi uporabila ovseno smetano, sem tokrat izbrala kokosovo mleko. In če je bila tista dokaj sladka (z rahlo osvežilno noto zaradi malin), je ta veliko bolj osvežujoča. Je lahka, poletna in joj, kako, res kako zelo dobra je. Všeč mi je tudi zato ker krema ni pretrda, saj v njej ni veliko želatine.
Pita ne vsebuje glutena (za to uporabi certificirano brezglutenske ovsene kosmiče) ter brez laktoze in jajc. Tudi oreščkov je le za okras – če imaš alergijo na mandlje jih lahko zamenjaš za katere druge.
Priprava sploh ni težka, pite pa ni potrebno peči. Ni presna, presen je le spodnji del, kremo pa je potrebno skuhati, a vse skupaj ne vzame veliko časa. Še najdlje traja hlajenje. Morda tudi zato, ker nestrpno pričakuješ kakšen bo končni rezultat.
Mango imam rada, a ga nikoli ne jem samega. Morda mi je malce preveč sladek, pa tudi spolzka struktura me ne prepriča 🙂 Iz njega pa z velikim veseljem naredim domače lučke (le zmiksaš ga, napolniš v modelčke in zamrzneš), pa tudi v slaščičarnah ta okus pogosto naročim. Sadno meso je mehko in sočno, kljub sladkobi pa je sadež izredno osvežujoč.
Mango je tudi zelo zdrav, poln vitaminov, aminokislin in mineralov. Pozitivno naj bi vplival na prebavo, bolezni srca in ožilja, na slabokrvnost in diabetes.
Sam po sebi je precej sladek, seveda če izbereš fino zrelega, le takšen pa je pravzaprav tudi resnično okusen. Pomembno je torej, da izbereš primerno zrelega. Barva sadeža na zrelost ne vpliva. Pri nakupu se raje osredotoči na mehkost – lupina zrelega sadeža se mora vdati pod rahlim pritiskom prstov.
Ravno zaradi sladkobe mango pogosto kombinirajo s čim bolj kislim, saj se tako njegov okus malce ‘dvigne’.
Še preden se poletje konča (čeprav, konec koncev, recept ni pogojen z letnim časom), moraš tole strjenko preizkusiti. Medtem ko tole pišem, je pol že ni, pa je nisem uspela še z nikomer deliti.
Naredila sem jo sicer za očetov rojstni dan (vse najboljše oči!) in niti približno ne vem ali mu bo všeč ali ne. Izvem zvečer, ko pride domov in ga bo poleg darilca čakal še košček pite, s svečko na vrhu 🙂
Glede na to, da mu ‘sladko’ vedno paše, da ima rad limonine sladice in kreme v smislu panna cote, mislim, da bo presenečje uspelo.
Uporabila sem okrogli pekač s snemljivim dnom, premera 16 cm, ki sem ga obložila s prozorno folijo, da sem pito brez težav odstranila v celem kosu.
Za pripravo lahko uporabiš kakršnokoli posodo (ni treba da je pekač, lahko je tudi plastična ali keramična), a je tudi ti ne pozabi obložiti s folijo. Ta naj gleda čez stranice, da boš pito lažje odstranil/a.
Tudi velikost pekača ni tako pomembna. Zmesi bo dovolj tudi za nekoliko večjo pito, v tem primeru so stranice lahko malce nižje, tudi tanjše so lahko, zaradi večje pite pa bo nižji lahko tudi sloj kreme (nič hudega, se bo hitreje ohladila 😉 )
Če ti zmes ostane, iz nje naredi okras (zmes dobro stisni med rokami nato pa med dlanmi oblikuj majhne kroglice). Če pa ti slučajno ostane tudi krema, jo preprosto prelij v kozarček in veganska sadna strjenka je pripravljena.
Sestavine:
Za ‘testo’…
- 70 g ovsenih kosmičev (po potrebi brezglutenskih)
- 15 g fino ribanega kokosa (kokosove ‘moke’)
- 50 g mandljev
- 145 g mehkih suhih datljev*
- 35 ml kokosovega olja
- žlička javorjevega sirupa
Za kremo…
- 275 ml kokosovega mleka (vsaj 60-odstotnega)
- 250 g mangovega pireja (cca. 1 večji dobro zrel mango)
- 65 ml limoninega soka
- lupinica bio limone (jaz sem uporabila kar suho, fino mleto)
- 30 g tapioke (ali pol toliko koruznega škroba)
- 1 čž agar agarja (rastlinske želatine)
*datlje po potrebi za nekaj časa namoči v topli vodi, da se primerno zmehčajo; nato jih med rokami nekoliko ožemi, nasekljaj in uporabi
Postopek:
Za testo…
V sesekljalnik stresi kosmiče, kokos in mandlje in grobo zmiksaj. Dodaj nasekljane datlje, razstopljeno kokosovo olje in malce sladila in ponovno zmiksaj.
Zmes pretresi v pekač, obložen s prozorno kuhinjsko folijo ter ga dobro pritisni ob dno in rob pekača. Postavi v hladilnik ali zamrzovalnik in se loti kreme.
Za kremo…
Dobro zrel mango olupi in ga s paličnim mešalnikom gladko zmiksaj. Škrob gladko zmešaj z malce vode.
Kokosovo mleko prelij v kozico, dodaj limonino lupinico in agar agar ter med stalnim mešanjem z metlico, zavri. Znižaj temeparturo, dodaj mangov pire, limonin sok, vanilijo v prahu ter razstopljen škrob in med mešanjem kuhaj približno dve minuti.
Kremo skozi cedilo precedi v pripravljeno testo (z žlico pritisni ob cedilo, da iztisneš kar največ kreme) in za nekaj ur, še bolje čez noč, postavi v hladilnik.
Okrasi po želji in okusu (s presnimi kroglicami – beri zgoraj, nasekljanimi mandlji, kokosom, tankimi rezinami limone, cvetlicami…) in serviraj ohlajeno.
Pomembno: agar agar vedno daj v hladno tekočino, dobro premešaj in nato zavri.
One comment