Poleti mi najbolj ustrezajo sladoledi. Redno jih kupujem in enako pogosto jih delam tudi sama. Navadno lučke, v tisoč različnih okusih.
Niso pa sladoledi edino, kar si sladkega privoščim v vročih dneh. Predvsem sadje je tisto, ki me vedno znova nagovarja, da ga uporabim še kako drugače kot le v sveži ali zamrznjeni obliki.
Moje sladice so vedno nekoliko drugačne. Kar pa nikakor ne pomeni, da so zato kaj manj okusne 😉 Vsaj po mojem mnenju ne. No, in če v njih uživajo in za dodaten kos prosijo tudi moji bližnji, ki sicer prosegajo zgolj na tradicionalno peko, je to enkratna potrditev, da so zdrave lahko enako (če ne še bolj) okusne kot s ‘cukrom’ nabite sladice.
Moji najljubši poletni sadeži so poleg domačih marelic zagotovo gozdni sadeži vseh barv in oblik. Borovnice, gozdne jagode, tudi robide, predvsem pa maline! Odkar zorijo jih jem praktično vsak dan. V jutranjih kosmičih, proseni ali ajdovi kaši, kot namaz na kruhu ali nadev v palačinkah. Pa seveda v domačih lučkah in sadnih kupah… Ker sem jih tako pridno jedla, jih je za tole sladico ostalo le za okras, zato sem uporabila kar zamrznjene.
Ekološke in zelo sočne zamrznjene maline imajo po novem tudi v eni izmed cenovno ugodnejših trgovin. Všeč mi je, ker niso prekisle, čeprav ne vsebujejo dodatnega sladkorja, ker so čudovito rubinasto vijolične barve, ker so popolno dozorele in zato sočne in ne ‘prazne’. Za to sladico pa seveda lahko brez problema uporabiš tudi primerno zrele sveže sadeže – konec koncev je le sezona malin, le malce več kot zamrznjenih jih boš potreboval/a.
Kombinacija banane in malin je moja najljubša, se pa maline zelo lepo podajo tudi k temni! čokoladi. Navadno imam čokolado (in čokoladne sladice) najraje brez sadja, a maline so redka izjema, ki takšno čokolado še izboljšajo. Zato tokrat torej maline v kombinaciji s čokolado. Za lahek, zdrav in nebeško dober poletni posladek.
Sladica je idealna za zdajšnje temperature, saj ti zanjo ni potrebno prižigati pečice. Prav tako to ni presna tortica in/ali tortica, ki bi za svoj obstoj zahtevala prostor v zamrzovalni skrinji. Ker praktično ne vsebuje niti sledi oreškov, je veliko lažja, hkrati pa primerna za ljudi, ki so nanje alergični. Če si torej mislil/a da je krema pripravljena s pomočjo indijskih oreškov, kakor to navadno velja za ‘zdrave’ sladice brez peke, se motiš. Prav tako ne sodi v kategorijo ‘cheesecakeov’, ker ne, tudi skuta ni osnova za kremo. Ne čokoladno ne sadno. Tortica (ki jo lahko pripraviš tudi v kakšni drugi, neokrogli, obliki) je povsem brez mlečnih izdelkov, pa tudi brez glutena, če za osnovo uporabiš rastlinsko smetano, ki glutena ne vsebuje (kot je na primer riževa, morda kokosova smetana).
Ključnega pomena za kar najboljši okus je v izbiri čokolade. Kvalitetnejša kot bo, bolj okusna bo sladica. Temne čokolade so čokolade, ki po mojem mennju vsebujejo vsaj 70-odstotni delež kakava. To niso čokolade za peko ali kuhanje, pač pa običajne tablice, v katerih ni mlečnih delcev, kar pa ne pomeni da so grenke in nesladkane.
Če torej želiš res dober končni izdelek, morajo biti dobre tudi sestavine. Drugače ne gre. Za pripravo te sladice boš potreboval/a 150 g čokolade. Katero in kako temno boš izbral/a je povsem tvoja odločitev. Predlagam da takšno, ki ti gre v slasti tudi sicer. Sama sem se pred pripravo oborožila z različnimi čokoladami in to je bil dober razlog za degustacijo že znanih in povsem novih čokoladnih tablic 😉
Izbira je bila težka… Na koncu sem se odločila, da bo večji del predstavljala kar dobro znana in preverjeno dobra Lindtova 85-odstotna čokolada, ki sem jo kombinirala z ekološko temno čokolado znamke Plamil, prav tako temno a sploh ne pregrenko, ki sem jo našla v Kalčku, kjer sem kupila kar nekaj drugih sestavin, ki sem jih potrebovala za to tortico. Seveda vse sestavine lahko dobiš že v skoraj vsaki trgovini, a kvaliteta je le kvaliteta 🙂 Zato sem tam vzela še javorjev sirup (ki je postalo glavno sladilo mojih trenutno najljubših čokoladno-malininih rezin), ekološki presni kakav in konopljina semena, ki sem jih poleg sončnic potrebovala za dno sladice. In še ena zadeva ki sem jo kupila v ekološki trgovinici – agar agar. Ta je namreč skrivnost za želatinasto strukturo obeh slojev. Agar agar namreč deluje enako kot želatina, ki jo poznaš sicer, le da je namesto iz svinjskih parkljev in kože (kar želatina, mi je prav žal če to slišiš prvič, tudi je) narejen iz morskih alg. Zato si na tem mestu lahko oddahnejo tudi vegani, saj s sladico ne bodo zaužili prav nič živalskega 😉
Gremo k receptu? Končno kajne 😉 V spodnjih vrsticah te čaka nakupovalni seznam in postopek priprave.
Za strnjenko sem uporabila okrogel tortni model premera 16 centimetrov. Praktično lahko uporabiš kakršno koli obliko pekača, pa tudi velikost le-tega ni tako pomembna. Če bo večji, bo pač sladica nižja, v manjšem pa višja. Je pa priporočljivo, da je višji (sploh če je manjši) ter s snemljivim obodom, da bodo pozneje rezine lahko prosto zadihale.
Sestavine:
Za podlago…
- 120 g sončničnih semen
- 40 g konopljinih semen (olupljenih)
- 15 g presnega kakava v prahu
- dober ščep cimeta
- majhen ščepec soli
- 145 g mehkih suhih datljev (brez koščic)
- 1-2 JŽ javorjevega sirupa
Za čokoladni sloj…
- 150 g temne čokolade
- 240 ml ovsene smetane za kuhanje (lahko uporabiš tudi riževo)
- 2 g agar agraja v prahu
- 1 JŽ javorjevega sirupa (oz. po okusu, odvisno od sladkosti čokolade)
Za malinin sloj…
- 225 g zamrznjenih malin
- 120 ml vode
- 240 ml ovsene smetane za kuhanje
- 6 g agarja v prahu
- 2 JŽ javorjevega sirupa (oz. po okusu)
Za okras…
- nekaj svežih malin (in po želji še kakšnega drugega drobnega sadja)
- ostružki temne čokolade
Postopek:
Za podlago…
V sesekljalnik stresi sončnična semena, nekajkrat zavrti, da se grobo zmeljejo. Nato dodaj konopljina semena, kakav, cimet, sol in izkoščičene, drobno narezane mehke datlje. Miksaj toliko časa, da se zmes, ko jo stisneš med dvema prstoma, sprime skupaj. Med miksanjem po potrebi dodaj javorjev sirup. Zmes pretresi v visok pekač s snemljivim obodom ter jo z dlanmi (ali dnom kozarca) res dobro pritisni ob podlago. Postavi v hladilnik.
Za čokoladni sloj…
Čokolado grobo sesekljaj, v kozico pa prilij ovseno smetano ter vanjo vmešaj agar agar. Zavri, nato pa na zmeren ognju kuhaj še kakšno minuto. Vmes malce premešaj, najbolje z ročno kuhinjsko metlico. Na koncu vmešaj še javorjev sirup ter čokolado in mešaj, dokler se povsem ne stopi. Previdno prelij čez pripravljeno osnovo sladice. Postavi v hladilnik za vsaj pol ure.
Za malinin sloj…
Medtem pripravi malinin nadev. Zamrznjene maline stresi v kozico, prilij vodo ter vse skupaj zavri. Nato pusti da se nekaj minut nežno kuhlja, toliko da se maline dobro razpustijo. Nato zmes precedi skozi fino cedilo. Pomagaj si s hrbtno stranjo žlice in maline dobro pritisni ob cedilo, da iztisneš kar največ soka in zmesi brez drobnih peščic. Od dobljenega odmeri 240 ml goste malinine tekočine*, dodaj ovseno smetano za kuhanje, javorjev sirup in agar. Zavri, nato znižaj temperaturo in kuhljaj še kakšno minuto, da se želatina dobro razpusti. Medtem ves čas mešaj z metlico. Odstavi in ohladi**, nato pa previdno prelij čez čokoladni sloj sladice. Postavi v hladilnik za vsaj 30 minut.
Snemljiv obod previdno odpri in odstrani. Strnjenko okrasi s svežimi malinami in po želji še s kakšnim jagodičevjem, ter čokoladnimi ostružki***.
*za boljši okus maline poskusi res kar čim bolj iztisniti; če bo tekočine slučajno še vedno premalo, lahko dodaš malce vode
**pri ohlajanju se zna pojaviti skorjica. tudi meni se je. Zadevo sem rešila tako, da sem zmes spasirala s paličnim mešalnikom, zaradi česar pa so potem v malininem sloju nastali drobni mehurčki. da se temu ogneš predlagam, da pred ohlajanjem direktno na zmes položiš kos prozorne kuhinjske folije
***več o tem spodaj
Ker sem kilometre daleč od profesionalne kuharice ali slaščičarke, veliko tehnik in trikov ne poznam. Pa se ne sekiram, saj so mi v prvi vrsti pomembni okusi, pestrost in enostavna priprava. Se pa z dekoracijo vseeno vedno rada malce poigram. Tako, na moj način. Sploh sladice so lepše, če imajo na vrhu tisto nekaj, piko na i, zaradi česar izgledajo bolj lično, mamljivo.
Čokoladnih ostružkov še nisem delala. No sem, a ne na ta način. Navadno sem z nožem ‘podrzala’ malce globje po zadnji strani čokoladne ploščice in upala na najboljše. Nekaj je uspelo, a čokolada je bila videti bleda, neenakomernih rjavih odtenkov, ostružki pa ali predrobni (kot neke drobtinice) ali predebeli (povsem neprivlačno). Tokrat sem zadevo malce ‘pogooglala’ in prvič naredila na način, ki ga bom od sedaj naprej večkrat uporabila. To je moj prvi poskus, zato upam in verjamem, da mi bodo prihodnjič vseeno lepše uspeli.
Čokolado sem stopila nad vodno kopeljo (v majhno skledo daš koščke čokolade, to skledo postaviš na večji lonec v katerem vre voda, ki pa se zgornje posode ne sme dotikati). Stopljeno čokolado sem nato prelila na obrnjen raven pekač (da sem dobila hladno ravno površino brez robov), jo z ravnim nožem enakomerno razporedila in ohladila. Ne povsem, a tudi ne premalo. Toliko, da se na čokoladi še nekoliko pozna prstni odtis. Nato sem naredila tako, kot sem to počela včasih. Z nožem sem nežno podrzala po čokoladi in nastali so ‘lepo’ zaviti, svilnati ostružki, enakomerno rjave barve, ki sem jih polagala na peki papir. Nato bi jih lahko sicer še malce ohladila v hladilniku preden bi z njimi okrasila torto, a meni se je pač preveč mudilo 😉