
Spomladanski zvitki so ena super in zelo priročna zadevica. Posebne okrogle ‘papirje’, naredjene zgolj iz bele riževe mke in vode, malce zmočiš da se zmehčajo, jih napolneš s praktično čimerkoli ter zviješ. Nato jih lahko pustiš kar takšne kot so, lahko pa jih premažeš z oljem ali maslom ter speceš v pečici, da postanejo hrustljavi. Verjetno še najbolj ‘originalna’ metoda zvitkov je cvrtje v velikem loncu vročega olja, a mi, ki (vsaj v domači kuhinji) živimo živeti bolj zdravo, se s cvrtjem pač ne igramo 😉


Spomladanskih zvitkov (nimam pojma zakaj se imenujejo ravno spomladanski, morda kdo ve?) nisem delala že kar nekaj let. Trenutno se spomnim kar nekaj receptov, ki sem jih že delila s teboj in sicer za rolice, polnjene s pisano zelenjavo in kvinojo (klik), v pečici pečene zvitke, polnjene z jajcem, šampinjoni in piščancem (klik), riževe zvitke z masleno bučo, skuto, blitvo ter žajblom (klik) ter tiste, polnjene s kislim zeljem, proseno kašo in čičeriko (klik). Pa tudi na ‘sladko’ je že šlo… V rolice sem zavila dušena jabolka s cimetom (klik) ter skuto s svežimi jagodami (klik).
Potem sem nanje kar malce pozabila. Kar je škoda, ker so res hvaležna in priročna zadevica – hrana, ki je navadno tako kot topla okusna tudi mrzla (če ne še bolj) in ker zanjo ne potrebuješ pribora enkratna malica za praktično kamorkoli. V službo, na faks, za izlet v neznano 🙂


Spomladanske zvitke skoraj vedno spremlja kakšna fina pomakica. Spet, tradicionalno je to sojina omaka s še katero izmed azijskih sestavin, ni pa nujno da se tega držiš.
Tahini – sezamova pasta, je pogosto uporabljena in res enkratna zadevica za takšne priložnosti. Če ne uporabljaš soje (in zato v shrambi ni najti črne slane sojine omake), nič zato. Čeprav je v kombinaciji s tahinijem zelo okusna, jo lahko nadometiš z nekaj kapljicami limone in oljčnega olja, pogumnim ščepcem soli, morda malce popra ali kajenskega popra, mletega ali strtega česna, s kakšnim zeliščem. Čisto po svojem okusu. Tahini je, mimogrede, prava beljakovinska bomba. Poleg tega pa je sezam, iz katerega je tahini tudi narejen, eden najbogatejših virov kalcija, ki skrbi za zdrave kosti in zobe.

S tahinijem sem kar malce zasvojena (tako kot zadnje čase z mandljevim maslom). Ne enega ne drugega ne morem jesti samega, direktno po žlici, saj sta obe pasti precej gosti in se v grlu kar malce zapacata. Sta pa odlični v kombinaciji z drugimi sestavinami ali kot dodatek različnim jedem. Eden najpreprostejših načinov kako uživam eno in drugo je sveže sadje. Tahini zmešam z malce cimeta in ingverja ter v mešanico pomakam banano. Banano kot takšno, brez tahinija, sploh ne znam več jesti :). Da ne govorim o božanskem čokoladnem mamazu, ki ga pripravljam ravno z njim (klik). Včasih tahini zamenjam za mandljevo maslo in si naredim podobno mešanico (s cimetom in ingverjem), ter dodam še malce c-vitamina v prahu, pa morda kak strt klinček. Premešam, nato pa z gostim prelivom pokapljam na krhlje narezano sočno jabolko. Mmmm… Tahini sicer navadno uporabljam pri slanih jedeh (npr. za odlične polivke in seveda hummuse), mandljevo maslo pa kot dodatek jogurtu, palačinkam…


V tokratnih zvitkih se sicer skriva nekaj sezama (tokrat v črni barvi), tahini pa sem izpustila. Za omako sem raje izbrala avokado, ki sem ga na hitro porabiti, saj je bil ravno prav zrel. Polovico sadeža sem zmiksala z nekaj gostega naravnega (kozjega) jogurta, dodala malce česna, limone, soli in popra in omaka je bila pripravljena. Ta je primerna tudi za marsikatere druge priložnosti – kot dodatek običajno pripravljeni pašti, rižotam, mesu… ali zgolj kot namaz za opečene kruhke.
Je pa omaka pri takšnih jedeh kot so spomladanski zvitki precej pomemben element, sploh če te vztrajno pomakaš vanjo. Zato je prav, da jo resnično prilagodiš svojemu okusu. Sestavine in količine, ki sem jih zapisala spodaj, naj bodo zato le okvirne. Veliko je odvisno od zrelosti in okusa avokada, od gostote in tipa jogurta ki ga uporabiš (razlike med navadnimi, grškimi, kozjimi, ovčjimi ali rastlinskimi jogurti so precejšnje!), kislosti limone ter nenazadnje od tvojega okusa. Zato omakico med blendanjem ves čas preizkušaj in s sestavinami dopoljuj toliko časa, da nastane zmes po tvojem okusu. pa še to, če avokada ne maraš (resno!?), se lahko odločiš za kakršnokoli drugio omakico. Ideje poišči na spletu ali pa domišljiji preprusti prosto pot ter se pri kreiranju omakice osredotoči na sestavine, ki so ti tudi sicer ljube.

Pa še to – v spomladanske zvitke lahko zaviješ povsem surove, presne sestavine ali pa jih pred tem popečeš, skuhaš… No, jaz sem tokrat izbrala vse troje. V pečici sem v emajlirani Riess posodi, ki resnično zadrži vse okuse popekla mlad sladki grah, spomladansko čebulico in mlado kolerabo (vse troje z domačega vrta), zelenjavo kombinirala z surovimi mladimi hrustljavimi in prav tako domačimi kumaricami ter svežim peteršiljem, dodala na hitro pokuhane riževe rezance (moji najljubši so rezanci iz rjavega riža z dodatkom alg – brez skrbi, se jih ne čuti 😉 ) ter vse skupaj ‘začinila’ še s hrustljavimi semeni črnega sezama.

Zelenjava je torej že čisto vsa z domačega vrta, za testeninski del recepta sem odšla v ekološko trgovino Kalček, kjer sem kupila tako rezance kot riževe papirje.
Tako kot vedno pa se nisem mogla odločiti katero olje naj uporabim. Nekaj sem ga namreč potrebovala za peko zelenjave, nekaj kapljic pa za vnaprej kuhane reznace, zato, da se niso zlepili skupaj. Avokadovo olje, ki sem ga predčasom prav tako kupila v Kalčku je enkratno. Je eno najbolj trpežnih maščob, zato na njem lahko rez težav pečeš na tudi visokih temperaturah, pa še izjemno zdravo je. Zato sem z njim prelila sladkorni grah, čebulico in kolerabo preden sem jih postavila v vročo pečico. Podrugi strani pa je izjemno zdravo in okusno tudi olivno olje, seveda če je le-to zares kvalitetno (olje še zdaleč ni enako olju). Za peko mi ga je kar malce škoda (podobno kot avokadovega, a ga v prelivih zaenkrat še ne uporabljam), zato z olivčkom (moje daleč najljubše je Morganovo – ekološko oljčno olje iz slovenske Istre) začinim solate ter ga dodajam jedem kot piko na i. Testeninam in rižotam na primer. Tokrat sem ga porabila le nekaj kapljic, a so te ključne, da se testenine po kuhanju niso zlepile skupaj in sem jih pozneje lahko lepo razporedila med zvitke. Seveda pa sem z njim ‘začinila’ tudi kremno bučkino juhico, ki sem jo pripravila za predjed.

Recept je za primeren za cca. 8 spomladanskih zvitkov… Sestavine nadeva in omake lahko brez težav spremeniš, prilagodiš svojemu okusu ter trenutnemu stanju v hladilniku 🙂 Nekaj več o tem, predvem o omakici, si preberi malce višje.
Sestavine:
Za zvitke…
- 175 g sladkornega graha
- 2-3 mladi čebulici
- 1 srednje velika koleraba
- sol
- 1 srednje velika mlada kumara
- 75 g ozkih riževih rezancev
- šopek peteršilja, grobo sesekljanega
- (črna) sezamova semena, rahlo popražena
- olje
- 8 riževih papirjev
Za omako…
- polovica avokada (cca. 85 g)
- 2 JŽ (kozjega) jogurta (cca. 25 g)
- 20 ml riževega napitka
- 1/ stroka česna, stisnjen ali res drobno sesekljan
- cca. 10 ml limoninega soka
- sol in poper

Postopek:
Za zvitke…
Mlad sladkorni grah, prečno prerezane čebulice in na palčke narezano koleramo premešaš z žlico olja, soliš, ter v ogreti pečici, na 220 stopinjah pečeš približno 10 minut.
Po navodilih skuhaš testenine, odcediš, splakneš z mrzlo vodo, pretreseš v skledico ter dodaš nekaj kapljic olja, da se ne sprimejo med seboj.
Peteršilj grobo sesekljaš, v suhi ponvi popražiš malo sezama, kumaro pa narežeš na tanke paličice.
Vsak rižev list posebej splakneš pod tekočo hladno vodo, položiš na omočen krožnik in nadevaš z osmino vseh sestavin*. Praženo zelenjavo, svežimi kumaricami, testeinami, peteršiljem in ščepcem semen. Medtem se je papir verjetno že lepo zmehčal, zato lahko narediš zvitke. Najprej zapogni levi in desni del paprija tako, da malce prekrijeta nadev. Nato čez vse skupaj zapogni spodnji del papirja, čim tesneje ob nadev. Nato vse skupaj le še ‘zrolaj’ do vrha papirja** in zvitek prestavi na omočen krožnik***. Enako ponovi z vsemi riževimi papirji.
Postrežeš jih lahko takoj ali pa jih na žlici olja popečeš na ponvi. S tem jih pogreješ in zaradi peke uživaš v hrustljavih testeninah.
*nadev položiš na sredino kroga, a malce nižje proti spodnjemu robu – za pomoč si poglej ilustracijo, ki jo najdeš spodaj.
**nič hudega če ti rolanje ne gre tako dobro – vaja dela mojstra 🙂 Za pomoč si poglej ilustracijo, ki jo najdeš spodaj. Pazi, da so zvitki zaviti čim tesneje
***pomembno je, da je krožnik nekoliko vlažen, sicer se zvitki lahko prilepijo nanj
Za omako…
V blendarju do gladkega zmiksaš vse sestavine. Poskusiš in prilagodiš svojemu okusu*.
*nekaj o izboru sesetavin in razmerju med njimi si lahko preberi nekoliko višje


Pa še to – zvitki so super način za porabo raznih ‘ostankov’. Vanje lahko zaviješ vse, kar je ostalo od prejšnjega kosila. Kuhano (ali odvečno surovo) zelenjavo, testenine, kaše, celo hladne koščke piščančjega mesa ali pa konzervirano tunino… So torej lep primer zero waste načina življenja, ki ga danes pdpira vse več ljudi. Gre praktično zato, da čim manj stvari zavržemo, da čim več stvari recikliramo, jih tako ali drugače znova porabimo. Te lepe geste se zavedajo tudi pri mladem podjetju Dantesmile, kjer izdelujejo veliko stvari, ki jih lahko uporabiš, če želiš naši lepi Zemlji vsaj malce pomagati. Poleg raznih krpic, lesenih in kovinskih slamic in nakupovalnih vrečk ter drugih večinoma gospodinsjkih zadev, izdelujejo tudi ličen lesen pribor iz bambusovega lesa, ki je zelo primeren tudi za piknike. Tudi sama imam nekaaj njihovih stvari. najbolj sem navdušena nad ličnimi mrežastemi vrečkami za nakup sadja in zelenjave, uporabne so tudi večnamenske bombažne vrečkice (na primer za žitarice, stročnice…), imam pa tudi (še nepreizkušen) večkratno uporaben povoščen papir ter seveda nekaj pribora. Ena izmed žličk je danes doživela svoj krst 🙂 Obišči njihovo stran in tudi ti najdi kaj lepega tudi zase 🙂


Pa še to – vseh rolic nisem pojedla takoj, nekaj sem jih prihranila za večerjo. Za večerni obrok sem v ponev kapnila nekaj (avokadovega) olja, ter na njem iz vseh strani popekla zvitke. Veš kaj? Takšni so še boljši. Fotografij (z izjemo spodnje) žal ni, a lahko ti zagotovim, da če imaš raje tople in nekoliko hrustljave jedi, so popečeni spomladanski zvitki zagotovo nekaj, kar ti bo (še) bolj všeč 😉
