Ena mojih najljubših sladic je zagotovo sladoled! S skoraj zagotovostjo lahko trdim, da v poletnem času ne mine dan, da si ne bi privoščila vsaj enega. Je pa res, da mi še zdaleč ni všeč kakršenkoli sladoled. Mlečnih ne jem, saj (kravjega) mleka ne uživam, oziroma res le občasno, v kakšen grškem jogurtu. Sicer ne. Trgovinske banjice in sladoledne lučke se mi zdijo čisto preveč umetne, sploh za moj občutljiv želodec.
Poznam nekaj slaščičaren, kjer imajo zares okusen, veganski sladoled večinoma sadnih okusov, kjer je poleg sadja navadno dodan le sladkor in morda kakšen ‘ne tako naraven’ dodatek, da se sladoled dalj časa obdrži. In čeprav si tudi tak sladoled z veseljem privoščim, sploh v kakšni fini družbi, pa večino sladoleda pojem doma, saj si ga že leta pripravljam sama.
Ker nimam aparata za sladoled, ki bi poskrbel za počasno zamrzovanje zmiksanih sestavin, se navadno igram z različnimi okusi sladolednih lučk. Sestavine zmešam, z njimi napolnim modelčke, vstavim leseno palčko ter zamrznem. Kar nekaj receptov lahko najdeš na tej strani, tiste najpreprostejše pa sploh ne objavljam, čeprav bi morda komu ideje prišle še kako prav. Odličen je naprimer 100% ananasov ali pa mangov sladoled (le zmiksano sveže sadje, ki mu po želji lahko dodaš kakšno kapljico sladila, limone ali ščepec mletega ingverja), pa razne kombinacije s fino kremasto banano (banana + maline/borovnice/marelice, s kakšno začimbico, čisto po navdihu). Namesto (ali pa poleg) banane kot osnovo lahko dodaš tudi grški jogurt (v mojem primeru ga večkrat zamenja Hofrov bio kozji jogurt, saj je zares okusen in zelo gost), za vegane pa je primerno kokosovo mleko ali pa kakšen od rastlinskih jogurtov, ki zadnje čase osvajajo tudi Slovenijo. Namesto belega sladkorja za pripravo sladoleda največkrat uporabim javorjev sirup, saj mi je tudi sicer njegov okus zelo ljub.
Priprava domačih lučk je res zelo zelo enostavna. Tudi če nimaš modelčka, nič zato. Goste sadne ali čokoladne ‘smooothije’ prelij v manjše papirnate kozarčke, namesto paličice pa lahko uporabiš žličko (lesena je okolju bolj prijazna od plastične).
Tokrat sem si dala malce več dela, a verjemi, bilo je zares vredno. In čeprav je sestavin precej in postopek malce daljši, se ne ustraši. Povsem preprosto je.
Tokrat se nisem ustavila le pri enem okusu, prav tako pa nisem naredila sladolednih lučk, pač pa nekakšne sladoledne rezine. Te so sestavljene iz treh plasti, med katerimi zeloooo težko izberem svojo najljubšo. Čokoladnim navdušencem bo verjetno najbolj všeč ravno čokolada, enako dobra in slastna je pistacija, ki vsebuje še nekaj celih delčkov živahno zelenih oreščkov, nekoliko bolj osvežujoča je češnja, ki prijetno osveži in se z obema okusoma enkratno razume. Kombinacija vseh treh okusov je zares božanska. Vsaj meni veliko boljša od klasičnega tribarvnega sladoleda (saj veš katerega) z okusom vanilije, jagode in čokolade.
Rezine so v reznici res veliko lepše kot tukaj na sliki in povem ti zakaj. Če bi celotno sladoledno ‘tortico’ postregla približno šestim sladolednim navdušencem, bi pred rezanjem lahko počakala, da se sladoled ravno prav zmehča in bi nož lažje zdrsel skozi vse tri plasti. Ker pa sem hitela, da bi večino rezin zamrznila za pozneje, sem rezala še precej globoko zamrznjen sladoled, rezultat pa so nekoliko manj privlačni kosi, z ne tako ‘gladkimi’ stranicami. A nič zato, to je le videz. Je pa morda vseeno škoda, da nisem počakala vsaj še nekaj minut več, saj sem na koncu vseeno tri kose pojedla takoj (pač se dobrim stvarem težko uprem 😉 ) Ostale pa zdaj pridno čakajo v skrinji in se že veselim ponovnega sladkanja z njimi.
Te sladoledne rezine so povsem brez mlečnih izdelkov, za kremasto strukturo so poskrbeli indijski oreščki, za sladkobo pa javorjev srup. Presnega kakava nisem imela, zato sem tokrat vseeno uporabila kar sladkan Nesquick kakav (itak ga ni potrebno veliko 😉 ). Če pa želiš, da bo sladica še bolj zdrava uporabi tistega brez sladkorja, le pri sladilu bodo potem malo bolj pogumen/pogumna.
In nujno, še preden se poletje (in sezona češenj!) konča, pripravi sestavine ter vklopi mešalnik. Ne bo ti žal! 🙂 In potem… potem mi povej: se strinjaš, da je tudi zdravo sladkanje lahko nadvse okusno? 😉
Za pripravo rezin sem uporabila plastično posodico velikosti 9 x 13 cm. Lahko je tudi malenkost večja ali višja – meni je namreč nekaj malega češnjevega in pistacijevega zmesi ostalo. Nič zato, z njimi sem napolnila modelčke za lučke, ki jih bom pozneje potopila še v stopljeno čokolado 😉
Sestavine:
Za češnjev sladoled…
- 150 g indijskih oreščkov
- 125 g izkoščičenih temnih češenj
- 75 ml tekočega kokosovega olja
- 75 ml javorjevega sirupa
- 45 ml limoninega soka
- ščep prave vanilije v prahu
- ščepec soli
- pest na manjše koščke narezanih češenj
Za čokoladni sladoled…
- 35 g kakava*
- 20 ml riževega ali mandljevega mleka
- 20 – 25 ml javorjevega sirupa
- ščep prave burbonske vanilije v prahu
*o izboru kakava si preberi nekaj vrstic višje
Za pistacijin sladoled…
- 120 g pistacij (teža brez lupine)**
- 65-70 ml javorjevega sirupa
- 45 ml tekočega kokosovega olja
- 45 ml riževega ali mandljevega mleka
- cca. 2 JŽ limoninega soka
- ščep prave burbonske vanilije v prahu
- ščepec soli
- pest grobo sesekljane pistacije**
**kupi neslano pistacijo, če pa te ne dobiš, nič hudega. Slana pistacija po namakanju izgubi večino soli, če pa jo nato še dobro spereš, pa razlike sploh ne bo čutiti
Postopek:
Pravokotno plastično posodo obloži s peki papirjem, še bolje s prozorno kuhinjsko folijo. Naj zaščita sega tudi čez rob stranic, da boš pozneje sladoled lažje vzel/a iz posode.
Indijske oreščke za nekaj ur namoči v vodi, nato jih splakni pod tekočo vodo in dobro odcedi. Enako naredi s pistacijo.***
Vse sestavine za češnjev sladoled razen zadnje – pesti narezanih češenj, vrzi v zmogljiv mešalnik in zmiksaj v gladko kremo. Dve tretjini češnjeve zmesi preloži v skledico, vanjo z žlico vmešaj narezane češnje, pokrij s folijo* in postavi v hladilnik.
V mešalnik k tretjini češnjeve zmesi dodaj sestavine za čokoladni sladoled. Ponovno dobro zmiksaj. Čokoladno zmes prelij v pripravljen model in za vsaj pol ure postavi v zamrzovalnik.
Očisti mešalnik. Vanj stresi sestavine za pistacijev sladoled. Vse, razen zadnje – pesti grobo sesekljanih oreščkov. Zmiksaj v gladko kremo. Poskusi in prilagodi okusu (sladilo/limona). Preloži v skledico, z žlico vmešaj nasekljano pistacijo, pokrij s folijo in postavi v hladilnik.
Ko se čokoladna plast strdi, nanjo prelij češnjevo zmes. Ponovno postavi v zamrzovalnik za vsaj pol ure. Na stjeno češnjevo plast nato nalij še zmes za pistacijin okus in za vsaj nekaj ur (najbolje pa čez noč) postavi v zamrzovalnik.
S pomočjo folije slaoledno tortico dvigni iz plastičnega modela in jo obrni na glavo. Počakaj da se malce omehča, nato z ostrim nožem narezi na poljubne rezine in postrezi.
**namakanje pistacij: za kremo potrebuješ 120 g zelenih oreščkov, pest pistacije pa nasekljaš in vmešaš v kremo. Lahko torej namočiš več kot 120 g pistacij, ali pa pest pistacij, ki jo vmešaš v zmes ne namočiš in bodo oreški v sladoledu nekoliko bolj hrustljavi
POmembno: pred postrežbo pusti rezine na sobni temperaturi cca 10 minut, da se primerno omehčajo. Toliko, da žlička lepo zdrsne skoznje. To namreč ni tipičen, zračen sladoled, temveč gostejše sladoledne rezine, na katere je vredno počakati nekaj minut, saj so tako veliko okusnejše.
Še to: namakanje oreščkov sicer ni nujno potrebno, a zaželeno. Prvič zato, ker se po namakanju veliko lepše zmiksajo v res gladko zmes, drugič pa, ker so namočeni oreščki veliko bolj zdravi in lažje prebavljivi.
Pistacijo sem kupila v Sparu, češnje na tržnici, javor, riževo moko in kokosovo olje so sestavine, ki jih imam tako ali tako vedno doma. Ekološke indijske oreščke sem tokrat vzela kar v Kalčku, kamor vedno hodim tudi po vanilijo. Prava burbonska vanilija v prahu je res nekoliko dražja, a že ščepec začimbe pričara neverjeten okus, zato je to ena izmed sestavin v katero se splača investirati.