Pecivo z vanilijevo kremo, rabarbaro in jagodami ter mandljevim drobljencem


Z rabarbaro sem se srečala le enkrat. Naredila sem pito (klik) in jo kombinirala z namazom iz pistacij. Letos me je zopet zagrabilo. To, da bi s to skromno vrtnino naredila nekaj sladkega. In ker se je bližal mamin rojstni dan (ki ga praznuje ravno danes-vse najbojlše mami!), je bil izgovor za ustvarjanje v kuhinji kot na mestu. Ona sicer rabarbare ne mara, vsaj pravi tako. Prepričana sem, da zgolj zato, ker jo je poskusila ko je bila še otrok in sicer v dolgočasnem kompotu. Tisto pito izpred let je poskusila in prav dobro se spomnim, da ji je bila všeč. Ha!

Še največkrat ljudje rabarbaro uporabljajo za kompot, ki pa mnogim ni najbolj všeč. Ne vem kakšenga okusa je, a predvidevam, da morda res ne more biti nič posebnega. Sem pa prepričana, da je rabarbara boljša v kakšnem finem pecivu.

Naj opozorim – užitna so le stebla rabarbare, listi so strupeni. Vonj rastline ni najbolj vabljiv, a to so le predsodki. Rabarbara je sama po sebi (menda) nekako sladko- kislega okusa, zato ob sebi pač potrebuje nekaj, s čimer bo šla še bolj v slast kot sama. Ker potem, potem se hitro spremeni v eno krasno pomladno zadevico. Brala sem, da se zelo lepo kombinira z jagodami, malinami, celo marelicami. Malin (žal žal žal) še ni, marelic prav tako ne. Vsaj slovenskih ne. So pa tu že jagode. Ne le italijanske in španske, ampak že nekaj časa tudi slovenske. Najokusnejše, neškropljene in ekološke jagode dobiš na kmetiji Avšič v Ljubljani, rabarbaro pa… Ja, rabarbaro pa ne kar povsod. Verjamem, da jo večje tržnice v tem času ponujajo, morda celo večji supermarketi. Včasih se je bohotila na marsikaterem vrtu, danes ne več.

Mislila sem, da bom brez težav prišla do nekaj stebel te skromne rastline, pa sem se močno zmotila. Spraševala sem tete, babice, sodelovke, prijateljice… nihče je v svojem vrtu nima. Predvsem je nima ‘več’. Sploh odgovori starejših so si bili podobni. Nekaj v smislu – joj, včasih sem jo imela na kupe, zdaj pa že leta ne. Hmmm…

Ko sem že skoraj opustila misel na letošnjo sladico z rabarbaro (in že razmišljala o mangovi piti s pasijonko), sem čisto po naključju izvedela, da jo ima moja najbližja soseda! Le nekaj korakov je do nje in njenega vrtička, a ker rabarbare ni na njem, sem pač sklepala, da je nima. Logično kajne? No, pa sem se uštela. Rabarbara raste za njeno hišo, kamor pač nikoli ne grem. In dobra kot je tale moje soseda, je rekla, da jo lahko kadarkoli naberem toliko, kot jo potrebujem in želim. No, pa sem jo res 🙂

Rabarbaro sem združila s sladkimi jagodami ter naredila pecivo z drobljencem, v katerem se poleg pomladnega sadja skriva še krema, ki sem jo tokrat pripravljala prvič. Gre za nekako osnovno vanilijevo slaščičarsko kremo. Nisem je pripravila z moko in belim sladkorjem, kot je to sicer v navadi, temveč kot je zame tipično, malce drugače in na bolj zdrav način. Zgostila sem jo s koruznim škrobom, za sladilo pa uporabila cvetlični med. In glede na to, da je tudi sicer pecivo povsem brezglutensko, je prav da je takšna tudi krema.

In še nekaj o tej kremi – zanjo sem (seveda) že slišala, saj je resda osnova vsake slaščičarne. Kremo lahko uporabiš na več načinov – kot nadev za krofe, princeske, za razna peciva, kot polnilo za dvojne piškote ter sladice v lončkih… Pred pripravo sem imela kar malce treme. Vroče mleko čez rumenjake? Hm, prepričana sem bila, da bom namesto kreme dobila sladka vmešana jajca ali pa, da se krema sploh ne bo zgostila. Pa sem se zmotila. Priprava je povsem enostavna, seveda pa se je tako kot pri mnogih drugih sladicah potrebno držati ustreznih količin (in navodil 😉 ) Pri sestavi peciva pa nisem uporabila vse kreme – raje sem se odločila za več sadja. Pa mi je kar malo žal. Krema je bila zaradi dodatka prave vanilije res odlična, a nič hudega. Smo jo hitro porabili 🙂 Preostanek kreme in sadne kaše sem izmenično nalagal v kozarčke, med slojema naložila kolutke banane in nadrobila nekaj polnovrednih piškotov. Vse skupaj sem prelila s stopljeno temno čokolado. Čisto preprosta, a zelo efektivno 😉 Tole je sicer le ideja, zdaj pa nazaj k glavni sladici 🙂

In ne ustraši se dolžine današnjega recepta. Povsem enostaven je, obljubim!

Sestavine:

Za testo…

  • 150 g riževe moke*
  • 50 g mandljeve moke**
  • 25 g kokosove moke***
  • ščepec soli
  • 1 čž pecilnega praška
  • 25 g sladkorja (priporočam ksilitol)
  • naribana lupinica bio limone
  • 1 jajce
  • 50 g stopljenega kokosovega olja
  • 50 g medu

Za vanilijevo kremo…

  • 500 ml polnomastnega mleka
  • 2 rumenjaka
  • 50 g cvetličnega medu
  • 40 – 45 g koruznega škroba
  • pol čž prave burbonske vanilije v prahu (ali strok vanilije)

Za sadni džem…

  • 300 g rabarbare
  • 300 g jagod
  • pomaranča
  • 3 JŽ medu
  • pol čž prave burbonske vanilije v prahu (ali strok vanilije)
  • nekaj listkov melise (neobvezno)

Za drobljenec…

  • 40 g ovsenih kosmičev (po potrebi brezglutenskih)
  • 35 g mandljevih lističev
  • 20 g kokosovega olja –nestopljenega

*skoraj vedno uporabljam riževo moko ekološke znamke Doves farm, kjer sta pravzaprav združeni dve moki – bela in polnovredna riževa moka

**uporabila sem mandljevo moko in ne mletih mandljev. Morda bi šlo tudi z mletimi, če poskusiš, sporoči 🙂

***gre prav z moko in ne drobnih kokosovih kosmičev, ki smo jih včasih poimenovali kar kokosova moka

Postopek:

Za sadni džem…

Pečico segrej na 180 stopinj Celzija.

Pekač obloži s peki paprijem. Nanj razporedi oprano in na koščke narezano rabarbaro*, oprane in prepolovljene jagode ter nekaj rezin pomaranče. V skledici z metlico zmešaj med z malce vode in vanilijo. Prelij čez sadje ter po želji dodaj nekaj malega sveže melise ali mete.

Peci približno 20 minut, oziroma dokler se sadje ne zmehča. Zelišča in krhlje pomaranče odtrani, sadje pretresi v skledico ter ga z vilico zmečkaj.

Za vanilijevo kremo…

V večji kozici** z metlico vmešaj rumenjaka z medom, nato todaj koruzni škrob ter zopet dobro premešaj, da se znebiš morebitnih grudic. V mleko vstavi vanilijev strok ali vmešaj mleto vanilijo ter zavrni. Vrelo mleko počasi in postopoma dodajaj rumenjakom in pri tem ves čas z metlico mešaj. Zmes se bo že na tem mestu nekoliko zgostila. Kozico postavi na štedilnik, med mešanjem zavri, znižaj temperaturo, nato pa nekaj mimnut neprestano mešaj z metlico, da se krema zgosti. Prelij jo skozi cedilo v primerno veliko skledico. Kremo tik po površini prekrij s prozorno folijo (da se znebiš skorjice) ter jo popolnoma ohladi.

Za testo…

Pečico segrej na 180 stopinj Celzija.

V večji skledi zmešaj suhe sestavine. Jajce, med in stopljeno kokosovo olje pa z metlico v manjši skledi dobro zmešaj. Jajca nato prelij med suhe sestavine, premešaj z žlico, nato pa na hitro še z rokami.

Pekač obloži s peki papirjem, vanj stresi ¾ zmesi ter z dlanmi oblikuj ter dobro pritisni po dnu pekača. Peci 5 minut.

Za drobljenec…

V skledi zmešaj kosmiče z mandlji ter preostankom testa. Dodaj meko, a ne tekoče kokosovo olje, ter s prsti vse skupaj na hitro premešaj.

Zdaj pa pecivo le še sestavi…

Predpečeno pecivo premaži z vanilijevo kremo, na njej nežno premaži sadni džem ter z rokami čez vse skupaj razporedi drobljenec. *** Lahko uporabiš več kreme in manj sadja ali obratno. Pekač ohlapno prekrij z alu folijo ter peci pol ure, nato folijo odstrani ter peci še nekaj minut oz. dokler se drobljenec primerno ne zapeče in rahlo obarva. Pecivo dobro ohladi, nato ga za nekaj ur (še bolj čez noč) postavi v hladilnik, da se dobro učvrsti.

*rabarbara se z nožem zlahka olupi. To sicer ni potrebno, a zaželeno, saj ima lahko precej močne in za nekatere moteče nitke.

**za kuhanje mleka (in vanilijeve kreme) priporočam kozico z debelejšim ali dvojnim dnom. Tako se mleko ne bo prismodilo.

***nič hudega, če ti ostane nekaj kreme, sadja in drobljenca. Tudi meni je. Kremo pokrito s folijo hrani v hladilniku ter uporabi v naslednjih dneh. Ideje kje vse jo lahko uporabiš najdeš zgoraj, najhitrejša poraba vseh ‘odvečnih’ sestavin pa je naslednja: v lonček izmenično nalagaj kremo in sadje. Vse skupaj okrasi s stepeno sladko smetano ali pa posuj z drobljencem, ki ga razporejenega po pekaču popečeš v pečici. Lahko pa s kremo premažeš krožnik, nanjo daš nekaj sadja in kepico najljubšega sladoleda!

Če rabarbare ne maraš ali je ne najdeš, lahko uporabiš samo jagode, ali pa te kombiniraš z svežimi malinami ali ribezom (ko bosta v sezoni).

5 comments

  1. Nati škrabec says:

    Zelo zanimiv recept, moram njjno sprobat. Kako velik pekač pa ste uporabila?
    Hvala in veselo ustvarjanje zdravih slaščic še naprej
    Nati

  2. Nati Š. says:

    Odlični recepti,,,, ker bi rada naredila pito, me zanima velikost pekača?
    Hvala za odgovor in uspešno ustvarjanje še naprej.

    • Katja says:

      Živjo! Moj pekaček je premera 18 x 18 cm, so mi pa, kot zapisano, posamezne sestavine ostale. Zato ne bo nič hudega, če imaš večji pekač, sicer pa naredi tako kot jaz. Iz ‘ostankov’ sem naredila zloženke – po plasteh sem sestavine zložila v kozarčke, vmes dodala še nekaj celih jagod in temne čokolade. Je takoj zmanjkalo 😉

  3. Kaja Albreht says:

    Super recept! ker nisem imela mandljeve moke, sem dala mete lešnike, super je izadlo! namesto rabárbaro in jagod pa sem dala višnje zmešane z domačo ribezovo marmelado, vse se da super pokombinirat 🙂 hvala za idejo! 🙂

    • Katja says:

      O, krasno Kaja, me veseli, da ti je bilo všeč, sploh pa, da si recept prilagodila sebi in sestavinam, ki si jih imela na voljo. Super!

Dodaj odgovor