Enolončnice so krasna zadevica, se ti ne zdi? Moje najljubše so piščančje, saj so veliko okusnejše kot tiste, v katerih je le zelenjava. Z enolončnico tudi ni veliko dela. Poleg kopice okusne zelenjave, potrebuješ še kak košček dobrega mesa, da nisi prehitro lačen/lačna pa vsaj še eno malce bolj konkretnejšo sestavino. To je lahko krompir, testenine ali pa kakšna kaša. Ne mislim na ribano kašo, pač pa na celo zrnje žita. Ajda (pustimo malenkost da ajda v bistvu ni žito 😉 ) je enkratna, pa tudi riž je v enolončnicah izredno okusen! In čeprav juhice pašejo kadarkoli (ne glede na zunanje temperature), pa so zagotovo dobrodošle takrat, ko se sonce skriva za oblaki. Danes je bil tak dan. Mračen, oblačen. Čisto nič sončen, celo deževen. To se lahko opazi tudi na fotografijah (nekateri fotografije svojih receptov celo retuširajo? no, jaz pač ne), pa nič zato. Najbolj pomembno je, da juhica uspešno pogreje želodec, da pocrklja dušo. Da nahrani telo in duha. In današnji je to zagotovo uspelo.
Na kmetiji Avšič sem kupila skoraj vse sestavine. No, pravzaprav ‘le’ večino zelenjave (grah je iz domače skrinje), meso sem imela že doma, riž prav tako. Svoje zelenjave še nimam, zato jo pogosto kupim na kmetiji, saj je tam zares kvalitetna. Lepa, sveža, nikoli ovenjena. In ekološka!
Meso, ki sem ga dodala juhici na žalost ni domače, je pa vseeno iz proste reje. Pri enolončnicah se veliko bolj obnese meso na kosti kot pa razni pusti fileji. Kostna juha je najokusnejša, meso pa lahko na koncu vzameš iz juhe, ga ‘potregaš’ iz kosti in vrneš nazaj med zelenjavo. Verjetno je juhe lažje jesti le z žlico kot pa da se ukvarjaš še z rezanjem mesa 😉
Riž imam vedno doma. Je poceni, ima dolg rok trajanja in je izredno hvaležna jed. Razne rižote so odlično kosilo ali večerja, v manjših količinah pa veliko boljša priloga kot zgolj pust kuhan riž. Kuham ga le takrat, kadar si zaželim pečenega. Skuham ga, ohladim in postavim v hladilnik. Naslednji dan ko pridem iz službe, pa le segrejem ponev, dodam olje, na njem na dokaj visoki temperaturi popečem malce zelenjave (in pogosto še gambere), dodam riž, začinim, v vse skupaj vmešam jajce in kosilo je pripravljeno.
Riž je tudi enkraten, okusen in hranljiv sladek zajtrk. Mlečni riž zagotovo poznaš, a naj tvoja domišljija presega tipičen dodatek kakava. Mlečni riž lahko skuhaš v kateremkoli mleku (ali rastlinskem napitku), mu dodaš začimbice, ga izboljšaš s suhim ali svežim sadjem, hrustlajvimi semeni ali popečenem koskosovim čipsom. Lahko pa ga celo zapečeš v pečici in pripraviš omamno dišeč rižev narastek. Mmmm…
Riž sem kuhala tudi danes, a seveda iz povsem drugega razloga. Kot dodatek pomladni mineštri. Ja, lahko bi ga dala kuhati kar skupaj z zelenjavo in mesom, a kaj, ko težko predvidiš v kolikem času bo kuhano meso, kdaj bo zelenjava ravno prav mehka (ne preveč ne premalo) in kdaj bo kuhan riž. Poleg tega pa se vse kaše v vodi tudi po kuhanju še dodatno napihnejo, in enolončnice narediš več in jo pozneje pogreješ, se skupaj z njo dodatno kuha tudi riž. Pacljiv, prekuhan riž (ali pa katerakoli druga kaša), pa preprosto ni najbolj okusen.
Zato sem riž skuhala posebej, ko je bil ravno pravšnji odlila odvečno tekočino in kuhanega pustila čakati. Nič hudega če se riž že popolnoma ohladi preden je pripravljena enolončnica. Preprosto ga razrahljaš z vilico in hladnega dodaš v vroč krožnik juhe. Toliko kot želiš in potrebuješ.
Prednost enolončnic je tudi ta, da zanjo (poleg kaše, če jo kuhaš posebej seveda) potrebuješ le eno posodo. Ta naj ima pokrov, da sestavine zadržijo čim več okusa. Še okusnejše pa bodo, če jih boš pripravila/a v emajliranem loncu. Morda se ti zdi da se v vseh loncih juha enako skuha. Ko enkrat poskusiš emajl, hitro vidiš, da temu ni tako. Razlika je očitna! Jaz prisegam na posode Riess, saj so zagotovo ene najkvalitetnejših. Če jih še ne poznaš – klik! 😉
Čakaš recept? No, danes ga ne bo – vsaj točnega ne. Zakaj? Ker so enolončnice jed, ki jo narediš iz katerekoli zelenjave poljubnih količin. Tokrat torej le namig, naj v enolončnico skoči še kak kos mesa (pri meni so bila to piščančja bedrca, seveda s kostjo, ki sem jo pred postrežbo odstranila), namesto krompirja pa za spremembo eno od žit (v mojem primeru bel jasminov riž, ki sem ga skuhala že vnaprej).
Vseeno nekaj malega o zelenjavi… Ne ustavi se le pri čebuli, grahu in korenju. Izkoristi vse, kar je trenutno na prodajnih policah. Če je domače in zato veliko bolj sveže in zdravo, še toliko boljše. Moj zelenjavni izbor je bil tokrat v pomladno belo zeleni kombinaciji: por, šparglji, koromač, nadzemna redkvica, cvetača in brokoli, bučke, stebelna zelena ter grah.
Pa še en nasvet: v vrelo vodo zelenjavo dodajaj postopoma, glede na to, koliko časa se kuha. Nekatera je namreč kuhana veliko hitreje kot druga in če v juhi ne želiš mešanice na zob trde in že povsem razkuhane zelenjave, je postopno dodajanje pravi korak. Začimbe pa: čisto po želji! Sol in poper sta skorajda obvezna, lepo pa se poda tudi kakšno sveže zelišče, morda ščepec ingverja, za osvežitev pa kakšna kapljica limone. In na koncu ne pozabi na žličko kvalitetnega oljčnega olja!
Ker je pomlad že tukaj (čeprav zunaj pogosto ne kaže na to), ti toplo priporočam, da nekaj svojih financ nameniš vrtičku. Če imaš le možnost vzgajati domačo zelenjavo.
In vse se začne s kvalitetnimi sadikami. In torej imaš svoj vrtiček (jaz ga imam, čeprav, priznam, ga obdelujejo drugi 🙂 ), hitro nakupi tisto, kar imaš najraje. Sveža zelenjava z domačega vrtička je namreč daleč najboljša. Na srečo pri Avšiču prodajajo tudi sadike – in teh nimajo malo! Njihov izbor je tako pester, da sploh nisem vedela kaj naj izberem. Precej sadik sem namreč že imela nakupljenih (oziroma so za to poskrbeli drugi), na ekološki kmetiji pa sem zato kupila še nekaj sadik stebelne zelene. Za razliko od gomoljne sem nad njenim okusom popolnoma navdušena in letos bo tudi v mojem vrtu! Res, stebelna zelena je odlična v enolončnicah in raznih rižotkah in drugih žitnih jedeh. Kupila sem tudi nekaj rumenih cukini bučk ter podolgovate rdeče paprike (ni boljšega kot v pečici pečene paprike)! Držim pesti, da bo moj pridelek tak kot na njihovi kmetiji 😉