Testenine pogosto kombiniram s piščancem, gamberi, tunami ali sardinami, vselej z veliko okusne zelenjave. Z veseljem pa pripravim (in z užitkom pojem) tudi vege pasto, torej takšno, ki poleg ogromno zelenjave vsebuje le še malce sira, ali pa tudi tega ne. Sir takrat zamenjajo hrustljavo grobo sesekljani oreški ali nekoliko skromnejša, pa zato nič manj okusna rahlo pražena in zato fino hrustljava semena.
Navidez dolgočasne testenine so lahko vse prej kot to. Na tebi je koliko kreative in okusov boš vnesel/vnesla v jed, ki je tako kot za kosilo primerna tudi za večerjo. Navadno gre za hitro pripravljen obrok, saj so testenine skuhane zgolj v nekaj minutah, pri čemer ti priporočam, da se res držiš časovnih priporočil. Skoraj nikoli se ne zmotijo in testenine so res najbolj okusne kuhane v okviru zapisanega časa. Po mojem mnenju (in verjetno ne samo mojem) nikakor ne smejo biti razkuhane, pač pa še malce na zob. Nikakor ne pretrde in še surove, vseeno pa takšne, da vanje še vedno lahko ugrizneš in v usta ne dobiš spackane kepe kuhanega testa.
Testenine vedno vrzi v vrelo, osoljeno vodo, dodatek olja na tem mesto ni potreben. Nato znižaj temperaturo (voda naj še vedno lepo brbota), po potrebi na hitro premešaj in skuhaj po navodilih. Kuhane testenine dobro odcedi, a vedno prihrani malce vode v kateri so se kuhale. Zakaj? Ker škrob, ki ga spustijo pri kuhanju lepo zaokroži in malce zgosti kakršnokoli omako. To seveda velja predvsem za testenine, ki jih ješ še vroče, za hladnejše različice in testenininske solate škrobna voda ni tako pomembna. Kuhane testenine vedno prelij z malce olja (kvalitetnega oljčnega, če se le da), saj s tem preprečiš, da se ne zlepijo med seboj.
Omake so lahko tekoče in redkejše, lahko gostejše. Nanje lahko povsem pozabiš in uporabiš le popečene koščke zelenjave (in mesa) ali pa testeninam dodaš zgolj nekaj žlic pesta. Z izbiro sestavin in kombinacijami se resnično lahko poigravaš in vse skupaj prilagodiš svojim željam, okusom ali trenutnem staju shrabme in hladilnika 😉
Tako kot jaz danes. Sredi novembra sveže zelenjave skorajda ni, no, vsaj domač vrtiček že pridno počiva. Zato imam v svoji shrambi vedno nekaj ‘dobrot’, ki jih uporabim predvsem, ko doma ni nič ‘svežega’. In z vloženo zelenjavo (in stročnicami) ni prav nič narobe. Seveda, če so namesto v pločevinkah shranjene v steklenih kozarcih in so brez aditivov, temveč je vsebina napolnjena zgolj s sestavinami, ki jih tudi sicer uporabljaš pri kuhanju. Če pa so po vrhu vsega lončki tako pripravljene zelenjave, ki te lahko reši v dneh, ko za kuhanje res nimaš časa, še ekološke… Bingo!
‘Sveta’ trojica mojih današnjih testenin so v oljčnem olju vloženi ekološki suhi paradižniki, pa artičoke iz Kalčka (zaradi česar so seveda tudi te ekološke), ki jim je poleg olja dodan še jabolčni kis (ki je neprimerno okusnejši od vinskega-vsaj po mojem mnenju), ter fino slane kapre. Dodala sem še popečene pinjole (tudi iz Kalčka) ter zadnja sveža domača zelišča (peteršilj in baziliko, ki jo je bilo potrebno ‘rešiti’ pred mrazom, ki je napovedan v prihodnjih dneh).
Malo okusnega kozjega sirčka iz slovenskih planin je v ponev romalo že tik pred koncem, malce sem ga dodala še po vrhu – za piko na i. Sir seveda lahko nadomestiš tudi s kakšnim drugim (priporočam tanke ostružke parmezana ali ovčjega sira peccorino), po želji pa ga lahko povsem izpustiš.
Kljub temu, da sestavin ni veliko, pa so vse izredno polnega okusa. Zato je tudi vsak grižljaj testenin prava eksplozija okusov.
Izbira oblike in vrste testenine je na tebi. Sama sem tokrat izbrala takšne ljubke zavite palčke in sicer iz kombinacije riževe in moke rdeče leče. Tudi povsem običajne bi se tukaj prav dobro znašle, za bolj zdravo različico pa tudi ti lahko izbereš katere druge testenine, a naj bodo nežnejšega okusa. Na primer pirine ali kamutove.
Količine so za en krožnik, torej za eno osebo… Seveda lahko uporabiš manj ali več sestavin (odvisno od lakote ter seveda števila jedcev).
Sestavine:
Paradižnikov pesto…
- 2 v olju vložena suha paradižnika (oziroma 4 polovičke), rahlo splaknjenega pod tekočo vodo
- 1 JŽ limoninega soka
- 1 manjši drobno sesekljan česen
- ščep kurkume
- 20 ml oljčnega olja
- večji ščep suhega origana
- sol in poper po okusu
Testenine…
- 75 g testenin
- 2 žlici oljčnega olja
- žlica sesekljane rdeče čebulice
- 5 vloženih artičok*, dodatno razrezanih na poljubno velike dele
- 2-3 v olju vložen aparadižnika (oziroma 4-6 polovičk), narezanih na trakove
- 1 JŽ vloženih kaper
- 1 JŽ vnaprej popraženih pinjol
- žlička nasekljanega svežega peteršilja
- žlička nasekljane sveže bazilike
- kozji sir
- sol in poper po okusu
*vložene artičoke, ki sem jih uporabila, so že razrezane na četrtine. Kljub vsemu sem vsako četrtino še prepolovila, sja bi bili kosi za takšno jed vseeno
preveliki.
Postopek:
Paradižnik skupaj s sokom limone in česnom na hitro zmiksaj v manjšem mešalniku. Postopoma prilivaj olje in miksaj. V pesto vmešaj med prsti razdrobljen suh origano. Dodaj sol in poper, po okusu.
Testenine skuhaj v vreli osoljeni vodi. Odcedi, splakni pod tekočo mrzlo vodo. Pretresi v skledo ter prilij žlico olivnega olja. Premešaj. Ohlajenim testeninam primešaj paradižnikov pesto.
Na ponvi segrej žlico olja, dodaj čebulico in sol. Nekaj časa duši, nato dodaj paradižnik, artičoke in kapre ter vse skupaj rahlo pregrej. Dodaj s pestom premešane testenine in vse skupaj čisto na rahlo pregrej. Odstavi ter vmešaj pinjole, malce sira ter sveža zelišča. Serviraj in okrasi z nekaj dodatnimi rezinami sira, svežega peteršilja in bazilike. Po okusu dodaj še malce soli** in začini s sveže mletim črnim poprom.
** s soljo ne pretiravaj, saj je vložena zelenjava že sama po sebi precej slana.
Čeprav večinoma uporabljam sezonsko zelenjavo, kar pomeni, da paradižnikov v tem času ne kupujem, pa se občasnemu nakupu okusnih, na soncu vloženih živahno rdečih plodov, resnično ne morem upreti. Kupim jih v Muellerju, so ekološke in res izredno okusni. Takšen paradižnik ima veliko več okusa kot svež, tudi tisti v največji sezoni. Zato je včasih že polovička drobno narezanega paradižnika dovolj, da začini jed. Enako kot to storijo vložene artičoke, s svojim intenzivno slanim okusom pa še drobne temnozelene kapre.
Jesenska zelenjava je krasna in z njo z veseljem kuham vsak dan, z vloženo pa se tu pa tam vseeno pocrkljam in se preko okusa vsaj malce vrnem nazaj v toplejšo polovico leto. Kar je kot nalašč za današnji dan, ko so z neba začele naletavati prve snežinke…
