Hummus! Okusen čičirikin namaz. V originalu je sicer nekako določeno iz česa hummus sestoji, a danes so na voljo tudi namazi, ki se tega ne držijo čisto povsem. Poleg tega danes že obstajajo hummusu, ki so jim dodane tudi različne vrste zelenjave (pesa, buča, grah…) ter številna zelišča.
Po mojem mnenju (oziromoa okusu), pa je dober hummus težko dobiti. Ponujajo ga sicer že čisto vse trgovine in nekaj lončkov, seveda od različnih proizvajalcev, sem že kupila. A kaj, ko mi prav noben ni bil všeč. Res! V orientalskih deželah od koder izvira, ga sicer nisem poskusila, tako da ga z originalom ne morem primerjati, a meni kupljeni lončki čičirikinega namaza nekako ne ‘sedejo’.
Kako torej vem, da obstaja nekaj boljšega? Da je namaz lahko bolj okuse in ne samo to, preprosto božansko dober? Ker sem ga poskusila v nekaterih restavracijah, ki ga znajo pripraviti bolje kot tisti, ki ga pakirajo in prodajajo. Poleg tega pa sem hummus že velikokrat pripravila doma.
Prednost domače priprave je v tem, da vsako stvar lahko prilagajaš svojemu okusu in tako je tudi s hummusom. Čeprav osnovne sestavine ostajajo enake (čičerika, tahini, oljčno olje, limonin sok, česen, sol in mleta kumina so najpogostejše), pa je povsem tvoja stvar v kakšnih razmerjih jih uporabiš. Kakšno lahko tudi izpustiš, na primer česen ali kumino ter ju po želji nadomestiš s kakšno drugo začimbico, kot je mleta rdeča paprika, kurkuma, kajenski poper, črni poper, suh origano, majeron ali karkoli ti srce poleži.
Če tahinija ne poznaš – gre za pasto narejeno iz bodisi oluščenih ali pa neoluščenih sezamovinh semen. Prisegam na svetel tahini, saj smi je tisti iz neoluščenih nekoliko preveč močan in grenak. Kupujem znamku Sunita, ki je na voljo na številnih prodajnh mestih, med drugim tudi v Kalčku. Je pa tahini pred uporabo vedno potrebno dobro premešati, saj se oljnati del semen loči od gostejše paste.
Hummus lahko ješ na različne načine in nekaj sem jih zapisala čisto na koncu te objave. Sama sem si tokrat naredila kvašene pirine ploščate kruhke, ki sem jih spekla kar na ponvi. K namazu se odlično podajo, recept zanje pa gre takole…
Pirini ploščati kruhki…
Sestavine:
- 150 g pirine bele moke
- 150 g pirine polnozrnate moke
- ščepec soli
- 1,5 čž instant kvasa
- 10 ml olivnega olja
- cca. 135 ml vode
Postopek:
Presejeni moki dodaš vse ostale sestavine (vodo dodajaš postopoma), zagnetiš v gladko, ne pacljivo testo, pokriješ s krpo in na toplem pustiš vzhajati 2 uri.
Ko testo naraste na dvojno velikost, ga razdeliš na več enakih delov. Kos testa rahlo sploščiš in na pomokani površini tanko razvaljaš (v velikost ponve).
Ponev (za palačinke) močno segreješ in na njem popečeš razvaljeno testo. Obrneš in popečeš še na drugi strai. Ponoviš z vsemi kosi testa. Kruh razrežeš na trikotnike in ponudiš k namazu.
Pa da se vrnemo k glavni zvezi, namazu iz čičerike. Sicer lahko vsesestavine vržeš v mešalnik in zmiksaš v gladko kremo, a če imaš čas, poskusi namaz pripraviti postopoma, kot je opisano spodaj. Se mi zdi, da je tako ‘krem’ zares gladka, takšna, kot mora biti.
Recept za domač hummus…
Sestavine:
- 125 g kuhane čičerike
- 35 ml tahinija
- 25 ml limoninega soka
- 15 ml olivnega olja
- 1/2 čž mlete kumine
- 1/2 manjšega stroka drobno sesekljanega česna
- sol
- cca. 20 ml vode
Postopek:
V kozarcu vloženo čičeriko dobro spereš (v cedilu pod curkom vode). Odstraniš lušinice.*
Tahini dobro premešaš, nato odmeriš določeno količino in ga skupaj z limoninim sokom zmiksaš v manjšem mikserčku**. Gosto kremo po potrebi z žlico potisneš nazaj k rezilom in za nekaj sekund ponovno vključiš mešalnik. Priliješ olje, dodaš strt in drobno sesekljan česen, mleto kumino in sol. Ponovno zmiksaš. V mikser vržeš še čičerko in vključiš mešalik. Na tem mestu postopoma dodajaš še vodo, da dobiš čim bolj gladko, a ne preredko zmes.
Preden namaz ponudiš ali shraniš v kozarček, ga obvezno poskusi in prilagodi svojemu okusu. Za lepši izgled servirni skledici namaza dodaj še nekaj olivnega olja, malce začimb in/ali zališč ter nekaj celih čičerikinih zrn.
*ni nujno, a zaželeno. To zahteva nekaj dodatnega časa, a je zelo enostavno, namaz pa bo brez kožice veliko bolj gladek, sploh če nimaš močnega mešalnika
**za manjšo konličino namaza kot je ta, uporabljam kar mikserček z rezili, ki je bil del kompleta palčinega mešalnika
Opomba: kot verjetno veš, so oljčna olja različno močna (grenka), velika razlika pa je tudi v kislosti limon. Zato zaupaj svojemu okusu in pripravi namaz, ki bo šel v slast 😉 Če imaš rad(a) kumino, jo dodaj več, tudi s soljo ni treba varčevati.
Nikakor ne trdim, da je moj hummus najboljši in nikakor da je okus enak originalu. Še več, prepričana sem, da marsikomu morda ne bi bil všeč saj je navajen drugačnega okusa čičerikinega namaza. Ali pa bi mu bil všeč predvsem zato? Kakorkoli, s teboj sem delila recept za moj domači namaz. Lahko mu slediš do potankosti ali, kot rečeno, prilagodiš razmerje sestavin, mu dodaš kaj čisto po svojem okusu. Igraj se in odkrij formulo za svoj najljubši hummus! Ko jo enkrat najdeš, sem prepričana, da bo ta zdrav, rastlinski in z beljakovinami nabit namaz, pogosto na mizi 🙂
Pa sedaj? Ko je hummus pripravljen, z njim premaži popečene kruhke (ter po želji dodaj še nekaj rezin avokada ter sveže sezonske zelenjave). Vanj pomakaj na palčke narezano zelenjavo, žlico hummusa dodaj raznim zelenjavno – žitnim skledam, z njim premaži osnovo za pico, ga uporabi kot nadev za slane palačinke, tortilje ali tortiljam podobne brezglutenske veganske zvitke (klik). Ponudi ga ob pečenem krompirčku (navadnem ali sladkem), nanj postrezi okusen zvezek ali pa mesne kroglice… Možnosti je nešteto!
2 comments