Pred kratkim sem na Fb profilu Cook eat and smile objavila predloge za zdrave, polnovredne in malce drugačne kruhe. Skoraj vsi so brezglutenski in brez kvasa, a vseeno (ali pa morda ravno zato?) polnega, bogatega okusa. Narejeni so iz različnih kaš, kosmičev in mok pogosto z dodatki semen in/ali oreškov… Sploh nisem vedela, da sem v preteklih letih naredila toliko različnih vrst, saj sicer najpogosteje (skoraj vsak teden) pečem ajdovega. In za tega sploh še nisem objavila recepta! Se mi zdi tako zelo enostaven, da na to nikoli ne pomislim 🙂
Za pretekli vikend sem imela velike načrte. Dobila naj bi se na vsaj treh kavicah, šla po opravkih v Ljubljano in v Kranj. Se za hišo nastavljala toplim jesenskim sončnim žarkom, ob večerih pa pred televizijo ‘napadla’ veliko skledo kuhanega kostanja. Pa je šlo (skoraj vse) po zlu. Najprej vreme – muhasto, oblačno, deževno… Pa ne samo to, še zbolela sem! Zato sem pač morala ‘skenslati’ vse svoje plane. Večino sobote sem preležala pred televizorjem, kjer sem dodobra izkoristila vsaj načrt s kostanjem 😉 V nedeljo sem se počutila nekoliko bolje, zato sem se lotila peke kruha. Zopet zelo posebnega, a izjemno hranljivega kruha.
Za pripravo je potreben dober, močan mikser, ni pa to nujno potrebno. Moj je šel nareč na popravilo (in ravno včeraj so mi javili, da se pravzaprav ne da popraviti). Sem si sposodila sosedovega, a je bil žal premalo močan, zato sem si na koncu pomagala kar s paličnim mešalnikom. In je šlo. Sestavine sem sicer morala zmiksati v več delih, kar pa ne predstavlja večjega problema (le malce več časa gre).
Kruh je mešanica dveh žit. Kvinoje in ajdove kaše. Obvezno zelene ajde. Sem že omenila, da mi je všeč le ta? Sem kajne? Že velikokrat, vem, pa nič za to, napišem še enkrat… In da ne bo pričakoval(a), da bo na vrečkici ajde pisalo zelena kaša, ker bi v tem primeru iskal(a) zaman. Se pa barva vidi skozi embalažo, vsaj pri tej, ki jo kupujem jaz. Meni je veliko okusnejša, zato že od nekdaj prisegam nanjo. Kupim jo v Hoferju, saj je tam enaka embalaža skoraj še enkrat cenejša kot v drugih trgovinah, zato se nakup zares izplača 😉 Tudi kvinojo kupujem tam (in ne, ne delam reklame, samo povem, kje se ti takšne zadeve najbolj izplača kupiti). Kvinoja namreč zna biti precej draga in zdi se mi, da jo tukaj dobim po najbolj prijazni ceni. Poleg tega sta obe, ajda in kvinoja ekološki, kar je še dodaten plus.
Če sem nekoliko bolj natančna… Kvinoja pravzaprav ni žito, spada namreč med semena. Si vedel(a)? Enako velja za ajdo. Ta sicer ni seme, botanično sodi med trave. Hecno, kajne? Sta pa obe, tako prva kot druga. polni vitaminov, mineralov in beljakovin. Sta lahko prebavljivi in se krasno obneseta v različnih jedeh. Tudi v kruhu…
Seveda obstajata tudi ajdova moka (ki jo uporabim za moj vsakdanji ajdov kruh, ki sem ga omenila na začetku) in kvinojina moka, ki pa jo še nisem poskusila.
V kruhu so še ovseni kosmiči. Moji so brezglutenski, lahko pa uporabiš čisto običajne in zato tudi mnogo cenejše ovsene kosmiče. Če seveda nisi na gluten občutljiv(a).
Ker imam rada kruh s karakterjem (beri: takšnega, v katerega zagrizeš in se ne stopi v ustih kot se običajni puhasti beli kruhi), sem dodala še semena. Tokrat chia in lanena semena ter sezam. Saj res, pa še (oluščena) konopljina semena!
Jih poznaš? Meni so božanska! Imajo prijeten, rahlo oreškasti okus. Navadno jih za peko ne uporabljam, z njimi pa pogosto posujem že pripravljene jedi. Običajno testenine in rižote, pa tudi obložene kruhke in solate. So prava beljakovinska bomba, polna so klorofila in zdravih maščob. Z njimi sem že pred leti naredila preprost bazilikin pesto za preproste a okusne špagete (klik) ter podobnega za fižolovo solato (klik), lahko jih uporabiš v smoothijih, kosmičih, presnih sladicah… A ni fino, da obstajajo živila, ki so okusna pa še tako koristna?
Priprava ni težka. Kaši namočiš, naslednji dan spereš ter ju skupaj z večino ostalih sestavin zmiksaš. Lahko čisto, lahko malce bolj grobo. Po želji oz. zmogljivosti aparata 😉 Nato dodaš semena, še enkrat na hitro zmiksaš ali pa le premešaš, napolniš pekač in spečeš. Pri peki pa vseeno bodi potrpežljiv(a). Kruh se namreč peče vsaj eno uro. Seveda je odvsno od velikosti pekača (večji kot je, nižji bo kruh, a zato hitreje pečen). Takšna izbira pekača morda niti ni napačna, saj se tako kruh lažje dobro speče tudi znotraj in ne ostane pacljiv.
Prav tako kruhu pred rezanjem dovoli dovolj časa, da se povsem ohladi. Le tako se bo lepo rezal in ne bo pacljiv. Če se to vseeno zgodi, nič zato. Razreži ga, rezine pa pred serviranjem dodatno popeči v toastarju. tako bo še okusnejši, bolj hrustljav in rahlo topel. Takšen je vsaj meni, najbolj všeč 😉
Čeprav je sestavina kruha tudi jabolčna kaša (čežana), kruh zato ni sladek in ga lahko uporabiš tudi za podlago slanih živil. Ker je tako polnega okusa, ga lahko seveda ješ čisto samega, kot prilogo finim gostim kremnim juhicam ali pa zgolj premazanega z maslom. Obožujem dodatno popečene rezine polnega kruha, na debelo premazanega z maslom. Včasih dodam še malce grenkega kakava in nekaj kapljic javorjevega sirupa (ali medu), morda ščep cimeta. Mmmm…
Tokrat pa sem kruh degustirala s prav posebnim namazom. Pravzaprav gre za jabolčno čežano, kuhano skupaj z grozdjem in nežno sladkano z medom. Kako zelo dobro je to. V takšni čežani sem to jesen že velikokrat skuhala ovsene kosmiče ali proseno kašo, vse skupaj začinila s kakšno fino začimbico ter potresla z grobo nasekljanimi lešniki, orehi ali mandlji. Ravno to sem zajtrkovala tudi danes, del čežane pa sem namenoma prihranila, saj me je zanimalo kakšna bo hladna, na koščku novega kruha. Toplo priporočam, poskusi! 😉
Kruh sem spekla z namenom – za dopoldanske malice v naslednjih dneh 🙂 Kot običajno, si jih v služno vzamem od doma, saj tam (na srečo) nimamo raznih avtomatov s prigrizki, ki si jim verjetno ne bi mogla upreti. Zato malico tovorim s seboj. Tovorim zato, ker to nile ena malica ampak kar nekaj 😉 Dopoldan namreč ves čas nekaj grizljam in ta teden bo to moj novi kruhek.
Bom pa od zdaj naprej s seboj jemala tudi kavico. Ker z vročimi stvarmi ne želim polniti plastenk, steklenice pa so težke, sem si omislila bambusov lonček. Tak s pokrovčkom, da bom kavico varno pripeljala na delovno mesto. Bambusovi lončki so lahki, narejeni iz naravnih materialov in bio razgradljivi. Torej nič več onesnaževanja našega lepega planeta 😉 Tega, ki ga vidiš na sliki, sem izbrala v trgovini 1001 dar v Ljubljani. Imajo jih ogromno in vsi so zelo zelo luštni 😉
Mogoče je hecno, da sem izbrala ravno lonček z napisom o kavi, saj kave v resnici sploh ne pijem. V lokalih sicer naročam brezkofeinsko (ta ne šteje kajne?), doma pa si zadnje mesece najraje pripravim 100% cikorijo. Ja, to je tista ‘stara vrsta kave’, v starih časih najpogostejši, morda edini nadomestek kave, sploh za tiste, ki si prav ekave niso mogli privoščiti, a so s skodelico cikorije za svoje zdravje nevede naredili veliko več, kot pivci kofeina.
Mene je cikorija povsem zasvojila. Kupim instant verzijo, jo prelijem z vodo, nato pa iz mandljevega mleka s pomočjo penilca naredim goste kremne penice, s katerimi okrasim svojo kavico. Navadno dodam še ščep kakava in mmm… Najboljša jutranja razvada! pa ne le jutranja, saj si takšen napitek pripravim vsaj trikrat na dan. Je to preveč? Prvo takoj zjutraj, še v postelji, drugo pri zajtrku (no, od zdaj naprej bo v tem ljubkem lončku odšla kar z menoj v službo), tretjo po kosilu. Zvečer ne, čeprav bi si jo načeloma lahko, saj ne vsebuje kofeina. Poleg tega je cikorija izjemno zdrava. Res! Najpomemneje pa je, da mojemu želodču naredi zelo dobro in ne tako kot kava – ta mi sicer v tistem trenutku ‘sede’, pozneje pa… Ne preveč.
Na žalost še vedno obstajajo sovražniki kruha. Tisti, ki mislijo, da bi se mu morali odreči, da se z njim prekršijo, da je kruh njihova šibka točka.. kot da bi bil res nekaj tako groznega. Pa ni! seveda če izbereš pravega. Kvašen bel kruh, z veliko soli in tudi sladkorja, s praznimi kalorijami.. S takšnim si res ne delaš velike usluge, a če je tvoj kruh polnovreden, in pripravljen iz zdravih sestavin, lahko v njem brez skrbi uživaš vsak dan. seveda je fino, da ne vztrajaš le pri enem receptu… Tudi zato, da svojo prehrano popestriš. na tej strani te čaka res veliko receptov, če pa želiš še hitreje do njih, hitro obišči FB profil in med preteklimi objavami poišči galerijo zdravih hlebčkov, kjer te hkrati čakajo direktne povezave do receptov.
Zdaj pa k receptu… Za peko kruha sem uporabila podolgovat pekač. Velikost pekača je lahko poljubna, vedi le da bo v večjem pekaču kruh na koncu nižji, v manjšem pa višji. To seveda upoštevaj tudi pri času peke.
Sestavine:
- 85 g ajdove kaše (zelene)
- 85 g bele kvinoje
- 90 g (drobnih) ovsenih kosmičev (po potrebi brezglutenskih)
- 20 g luščin indijskega trpotca
- 325 ml vode
- 60 g jabolčne čežane
- 1 JŽ pecilnega praška
- četrtina žličke mletega cimeta
- 1 čž soli
- 45 g ovsenih kosmičev
- 40 g olupljenih konopljenih semen
- 40 g chia semen
- 3JŽ sezama
- 2 JŽ lanenih semen
Postopek:
Ajdo in kvinojo dobro speri in čez noč namoči v zadostni količini vode. Skuhaj čežano (olupljena jabolka na nekaj kapljicah vode počasi duši do mehkega in pretlači z vilico).
Naslednji dan dobro speri in odcedi kaši, ju stresi v mešalnik in dodaj 90 g kosmičev. Pečico ogrej na 180 stopinj celzija. Indijski trpotec za 5-10 minut namoči v vodi, da želira. Dodaj ga kašam, skupaj s čežano, pecilnim praškom, soljo, cimetom ter zmiksaj čim bolj gladko.* Dodaj preostanek kosmičev in semena ter še enkrat na hitro premiksaj.
Pekač obloži s peki ppairjem in vanj nadevaj zelo gosto zmes. S pomočjo žlice kruh poravnaj in na vrhu nekajkrat zareži. peci ga vsaj pol ure, nato ga ponovno zareži in peči še enkrat toliko časa.**
Kruh s pomočjo peki papirja vzemi iz pekača in ohlajaj na rešetki, da zrak lahko prosto kroži. Razreži popolnoma ohlajenega.
*nasveti za miksanje najdeš v zgornjih vrsticah
**čas peke je odvisen od velikosti pekača. Kruh je pečen, ko zobotrebec po vbodu ostane čist. Kruh raje peci dalj časa, na primer dvakrat po 35 minut. Po potrebi ga med peko lahko prekriješ z alu folijo da preprečiš da skorjica prehitro potemni
Kruh lahko vsaj nekaj dni brez problema hraniš v hladilniku. Rezine pa lahko tudi zamrzneš. Med seboj jih loči s koščki peki papirja, da se med zamrzovanjem ne bodo zlepili skupaj. Kruh nato odtali na sobni temperaturi, rezine kruha pa so, ne glede na to ali je kruh svež ali odmrznjen, tako kot skoraj vsi podobni hlebčki, najboljše še dodatno popečene.