Rada imam tople jesenske solate. Ko se dnevi ohladijo, si v grenek radič narežem veliko količino kuhanega krompirja ali pa v pečici spečem tiste velike oranžne gomolje sladkega krompirja, ga vročega vržem v skledo s solato, dodam koščke avokada, morda na žaru pečene zadnje zelene bučke z vrta, pa kakšno mehko kuhano jajce. Vse skupaj potresem z mešanico hrustljavih semen ali pa naredim enega mojih najljubših solatnih prelivov. V skledici z metlico do gladkega zmešam oljčno olje, limonin sok in sezamovo pasto (tahini.) Solim, dodam ščep suhega origana (včasih tudi kanček česna), poskusim in dopolnim dokler nisem povsem zadovoljna.
Za solato pa običajna, zelenolistnata solata niti ni potrebna. Solato lahko pripraviš zgolj z različno vrsto zelenjave. Poleti preprosto osvežilno, hladno paradižnikovo solato, s kumarami, papriko in mlado čebulico, jeseni pa toplo, hranljivo in malce bolj nasitno solato. Eno izmed idej že vidiš na fotografijah, recept pa sledi malce nižje.
Glavni sestavini sta buča (tokrat hokaido buča) ter rdeča pesa. Še nekaj let nazaj nisem marala niti ene niti druge, zdaj ju obožujem!
Buče kot otrok sicer nisem niti poskusila. Pa ne zato ker ne bi hotela, pač pa ker nikoli ni bilo priložnosti. Odkar kuham sama,uporabljam mnogo sestavin, ki jih prej nisem poznala ali marala (tako sem vzljubila celo polento! V vrtcu sem bila verjetno največja sovražnica rumenega zdroba 😉 ). Kuhana buča mi še vedno ni všeč, morda le v kakšni fino začinjeni kremni juhici. Pa še juho raje naredim iz pečene buče. Ker pečena, pečena je zares odlična. Pogosto v pečici spečem kar cele krhlje buče, ki jih same ali skupaj z drugo zimsko pečeno zelenjavo postrežem kot del priloge pečenemu piščancu, pa tudi filejem skuše. Če se mi mudi, jo narežem na kocke, popečem in pečeno čisto na koncu dodam rižoti, ajdi (klik), testeninam, slanim pitam, solatam… Iz buče sem pred leti naredila premaz za res okusno vegansko lazanjo (klik), odlično in zdravo pico (klik), naredila sem bučne njoke (klik), s pirejem napolnila riževe lističe in pripravila nežne jesenske zvitke (nisem jih cvrla, temveč pekla v pečici – klik). Ne dolgo nazaj sem z oranžno zelenjavo napolnila moje prve in to brezglutenske domače raviole (klik) ter z njimi pripravila široke rezance z jurčki in kostanjem (klik). Zaradi svojega naravno sladkega okusa je buča primerna tudi za sladice, kot so ti ljubki zdravi muffini (klik). Buča je torej res ena super zadevica, polnega in prijetno maslenega okusa. Ker je sladka, v slanih jedeh potrebuje kakšno začimbo več. Poleg popra in soli morda nekaj kumine, mletega koriandra, ingverja, kurkume, mlete rdeče paprike ali cury začimbne mešanice. Čisto po želji in okusu.
Spomin na rdečo peso pa je še tisti čisto zgodnji, ko smo v vrtcu za kosilo kar pogosto dobili vloženo peso. Če se prav spomnim sem sicer jo pojedla, a je ne bi pogrešala tudi če je na mizi ne bi bilo. Doma je nismo nikoli kupovali, starša je ne marata. Če že, potem sem jo tu pa tam jedla pri babici. Če pač ni bilo drugega… Kasneje se je potem kar lep čas nisem dotaknila. Vrtčevski dnevi so bili že nekaj let za mano, pri babici pa sem jedla res tako redko, da na pes nisem naletela. Pozneje sem začela živahno rdeče gomolje kuhati sama. In še danes jih! Peso skuham do mehkega, olupim, narežem na tanke rezine in dodam v solate, navadno grenke. Sladka zelenjava se tja zagotovo zelo lepo poda, sploh v družbi avokada in fino slanega sira. Včasih je dovolj že samo to troje. Ohlajena kuhana pesa, rezine avokada, sir. Nekaj kapljic oljčnega olja, pa žlica kuhane ajdove kaše (ali le dober kos domačega kruha) in pest bučnih semen. Zelo zelo dobro! Kar nekaj receptov s peso seveda lahko najdeš na tej strani, le malce prebrskaj 😉 Pesa pa je enako dobra tudi, če jo spečeš v pečici. Celo, narezano na rezine ali kocke. In ravno na tak način sem jo pripravila tokrat.
Božanska kombinacija sladke jesenske buče in živahno rdečih pesinih gomoljev s slanim feta sirom, osvežilno meto in hrustljavimi, rahlo maslenimi pinjolami. Recept je zelo enostaven, solata pa bogatega in polnega okusa. Poskusi!
Sestavine:
- 250 g buče hokaido, olupljene in narezane na kocke
- žlička janeževih semen
- ščep soli
- 150 g rdeče pese, olupljene in narezane na kocke
- ščep mletega koriandra
- ščep soli
- oljčno olje za peko
- pest svežega peteršilja (cca. 1 JŽ nasekljanega)
- sveža meta (cca. 0,5 JŽ nasekljane + nekaj celih drobnih lističev za okras)
- žlica ali dve rahlo praženih pinjol
- 50 g feta sira
- limonin sok in olivno olje (po okusu)
- sveže mlet črni poper (po želji)
Postopek:
Pečico segreješ na 175 stopinj, pekač pa obložiš s peki papirjem. V prvi skledi bučo pokapljaš z oljem, z rokami premešaš, potreseš z janeževimi semeni in soljo. Položiš jo na eno stran pekača. V drugi skledi na enak način naoljiš peso, jo potreseš s koriandrom in soljo ter daš na drug konec pekača. Zelenjavo pečeš 20- 30 minut oziroma do mehkega (ali tako, kot je tebi najbolj všeč).
Medtem na suhi ponvi rahlo prepražiš pinjole. *
V skledo daš malo buče in malo pese, potreseš s peteršilejm in meto ter nadrobljeno feto. Ponoviš. Zelenjava, zelišča, feta. Solato potreseš s pinjolami, okrasiš s celimi drobnimi lističi mete ter po okusu dodaš olje in nekaj kapljic limoninega soka. Če želiš, toplo solato lahko začiniš še s sveže mletim črnim poprom. S soljo pa počakaj, saj bo zaradi fete verjetno vse skupaj povsem dovolj slano.
*pinjole so okusni, rahlo masleni oreščki, ki z rahlim praženjem le še pridobijo na okusu. Zdrav posip za solato, sploh če izbereš ekološke pinjole. Moje so iz trgovine Kalček, kjer takšne brez težav dobiš.
Količine recepta so zgolj za prilogo za eno osebo. V večji količini jo imaš s koščkom kruha lahko tudi za glavni obrok oziroma večerjo, količino pa seveda povečaj tudi takrat, kadar ne boš poleg sebe želel(a) nahraniti še koga 😉